Friday, September 02, 2005

Katarinina skrinjica

Pred časom sem spisal svoje misli glede orkana Katrina, ki je udaril/a ob ameriško obalo in, ki meji na mehiški zaliv, v svojem spletnem "gnevniku". Dnevi so pokazali, da sem se pri svoji oceni škode prekleto zmotil in, da so se tudi zidane hiše sesuvale, kot bi bile iz kart. Okej, priznam, prehitro sem skritiziral ameriške odzive na škodo, ti dnevi pa so pokazali, da vseeno upravičeno.

Od orkana so minili štirje dnevi, v mestu pa je še vedno več kot 20.000 ljudi, ki stoje vsaj do kolen v vodi, med katerimi plavajo še vedno neprešteta trupla (trenutni uradni "body-count" je po besedah župana New Orleansa 10.000), hrane že resno primanjkuje, komarji pa imajo fešto. Lokalne oblasti norijo, ker je trenutna pomoč ljudem, predvsem revnim ostankom črnega in hispanskega prebivalstva, ki si niso mogli privoščiti eksodusa na sever, bedno borna. Ob res katastrofalni naravni nesreči je ameriška družbena in etnična stratifikacija res izdatno prišla do izraza. Mestna infrastruktura, od plinovoda, ki je baje poprilično uničen in kanalizacije, ki se ne loči več od ostalih voda, do nedelujoče ali kurcšlusne električne napeljave, da o cestah in železnicah niti ne govorimo, je uničena. Mesto je še vedno močno pod vodo, po mestu pa divjajo tudi požari, ki so jih povzročile razne eksplozije. Trenutna ocena škode znaša 100 milijard dolarjev (nekje v višini letnega proračuna za "demokratizacijo" Iraka), zvezna oblast pa je zaenkrat namenila celih 10 milijard za takojšnjo pomoč. S tem bodo lahko samo spumpali vodo iz mesta, naj za ostalo poskrbi lassez-faire ekonomija?

Kljub obljubljeni pomoči lokalci opozarjajo, da pomoči ni videti od nikoder. Včeraj naj bi en sam samcat helikopter odvrgel nekaj pomoči na del ogromnega mesta. Kje pa so ostali frčoplani, s katerimi se Amerika izdatno kiti vse od vietnamske vojne naprej? Kje so vsi tisti mogočni transportni helikopterji, ki se med drugim razletavajo s po vsaj 20 člani posadke nad Irakom? Kje so klinčevi reševalni čolni, navadni gumenjaki, vsaj prekleti kanuji, ki bi pobrali vsaj po eno potencialno truplo iz vode pred njegovim dejanskim udejanjanjem? Trenutno jih ni! Zakaj? Ker je pred kratim nekdo streljal na helikopter medtem, ko je ta reševal neke žrtve iz bolnišnice. Tudi policaji se več ne zglasijo na delo, saj se jim zdi partuljiranje po mestu, ki je praktično v rokah lokalnih oboroženih gengov, precej življenju nenaklonjeno. Pripadniki tolp pa tudi posamezniki v stiski kradejo po mestu kot srake na konjskih steroidih. Na štadionu, kjer se je nabralo prebivalstvo brez strehe nad glavo in brez denarja za pobeg, so se in se še vedno odvijajo izgredi, pretepi, ropi in celo posilstva. Bolj korajžno, oziroma bolj oboroženo civilno prebivalstvo je stvari prevzela v lastne roke tako, da sedaj civilne milice ali/in/oziroma vaške straže merkajo tisto, kar se še sploh splača merkati (svoje hiše).

Do sedaj je 20 držav in medvladnih organizacij že ponudilo pomoč ubogim Američanom, ki imajo skoraj neskončne resurse, ti pa očitno niso dovolj finančno stimulirani ali pa samo nimajo jajc. Slovenija je Ameriki ponudila pomoč v obliki vodnih črpalk, odej ter nekaj bakšiša. Tudi relativno novi smrtni sovražnik Amerike, Venezuela in njen predsednik Hugo Chaves sta ponudila pomoč Američanom v obliki humanitarnih udarniških enot (Chaves jih je dejansko imenoval "bataljoni Simona Bolivarja"; Simon Bolivar je bil največji južnoameriški osvoboditelj, ki je Bolivijo, Panamo, Kolumbijo, Ekvador, Peru in Venezuelo osvobodil španske nadoblasti v začetku 19. stoletja).

Samo osnovna in najnujnejša popravila škode bodo trajala nekaj mesecev, ostalo gotovo še nekaj let, nafta pa nam je spet poskočila z danes na jutri. Baje je v prizadetih južnih državah Amerike resda veliko naftnih rafinerij, prepričan pa sem, da je bil ta orkan v tem primeru samo prikladen razlog za povišanje cen nafte. Naftarji so si ob tem seveda izdatno pomeli roke in se zasmejali tja v tri dni, da se jim je videlo zlato zobovje skozi zatemnjena stekla njihovih neprebojnih limuzin za petičneže. Vsak izgovor je dober.

Kako pa to, da Japonci nimajo teh izgovorov? Zato, ker so pobci organizirani in so se za spremembo od Američanov iz zgodovine nekaj naučili. Japonska je znana po katastrofalnih potresih, zaradi katerih so si izdatno olajšali življenja že s prvimi seizmografi na svetu, protipotresno zgrajenimi stavbami z zgodovinsko preteklostjo in hitro pomočjo za vse tisto, kar jih je ali bi jih utegnilo presenetiti. Toda v teh dneh jih je pravtako "presenetil" orkan, ki je treščil v Japonsko z vzhodne strani preko Filipinov. Pridni Japončki so preventivno preselili 600.000 ljudi, smrtnih žrtev je bilo po uradnih podatkih 11. Od kod takšna razlika? Še enkrat poudarjam: jug Združenih držav že dalj časa velja za rizično območje, ni prvič, da bi jih prizadejal orkan (le ne tako velikih razsežnosti) in, prekleto, saj imajo izkušnje z upravljanjem držav v kritičnem/vojnem stanju, sploh pa so najbogatejša in najmočnejša država na svetu.

Spet se sprašujem, kot sem se tudi v prvem "gnevniku" o orkanu Katrin, ali bodo Američani končno napovedali "vojno" naravi in njenemu muhastemu spreminjanju življenskih pogojev? Za to oceno bom počakal nekaj mesecev...Podpis kjotskega protokola se še niti ne vidi na obzorju...Celo Iran, Severna Koreja in Venezuela so bliže...

J.T.

No comments: