Wednesday, September 28, 2005

Hora legalis

S ponedeljkom sem začel hoditi v službo. Uradno sem postal »tekstopisec« (ali foharsko »copy«). To je moja prva »resna« služba, saj sem do sedaj deloval pretežno priložnostno. Službo imam sicer v Grosuplju, a me to niti najmanj ne moti, saj imam iz Ljubljane do službe 15 minut vožnje (k sreči živim ob obvoznici). Nikakor ni pogojev, da bi za pot do službe kjerkoli v centru Ljubljane porabil manj časa, saj bi imel probleme s semaforji in jutranjo gnečo, da o parkirnem prostoru niti ne govorim. Z delom sem zaenkrat jako zadovoljen (Janez se potrka po »lesu«), saj imam pri delu precej svobode, sodelavci so fejst pobje, pa tudi delovno okolje je več kot primerno.

Edino ena stvar me že tri dni bega in to je čas, oziroma njegovo pomanjkanje. Vstajam ob sedmih, v službi sem okoli pol devetih in tam ostanem do štirih, petih popoldan. Potem se doma s punco lotiva kosila (tudi ona časovno dela približno tako kot jaz), ga pojeva, nakar ugotovim, da je ura že okoli 6 popoldan. V ponedeljek je diplomirala najina dobra prijateljica in seveda je bilo treba zadevo zaliti. Domov sva prišla ob polnoči pa spat. Včeraj sem bil z bratrancema na pivu, ob pol enajstih zvečer pa sem padel v posteljo kot vreča krompirja. Danes je plan do 18-ih enak kot vsak dan, potem pa peljem fotra na pivo in za njim še prijatelja. Ura bo spet deset ali enajst kot bi mignil…Jutri popoldan me čaka štacuna, da si nakupim nekaj cunj za službo (zelo nerad se potikam po štacunah, saj me narod nemalokrat spravi ob živce že na zabasanem parkirišču) in tukaj bo petek…, dan, ko se spodobi iti na kakšno pivce…V soboto imam še neko »priložnostno« delavno obveznost v Mariborju in najbrž kosilo s starši moje boljše polovice in tu je že nedelja!

Porkamadonafikslaudon, ne me j****!!!!!! Kam beži čas? Že nekaj mesecev se prepričujem, da potrebujem kakšno organizirano rekreacijo…Le kako bo izgledal dan, če si rekreacijo res omislim? Služba, kosilo, rekreacija, spat? Saj nisem klinčev »simček«…, oziroma klinčev tamagoči!!!!! Kdaj bo čas za življenske radosti? Se te končajo, ko človek vstopi v resno službo? Kaj se zgodi, ko pride na svet še mularija? Živiš potem naslednjih 20 let ko ena mona za vse druge razen zase? Sicer deklarativno izjavljam, da zgornje razmišljanje nikakor ni bilo mišljeno kot črnogled izpad malega človeka, temveč kot reflektivno razmišljanje družboslovca, ki ima toliko domišljije in toliko latentno socialistične FDV-jevske izobrazbe, da se ne bo pustil v življenju nategovat…Le časa za to bo manj!

3 comments:

Anonymous said...

Ja, tole ti povem, ko človek začne takole resno "šihtat", kot prvo, začne zeeeelo ceniti vikende, ker imaš takrat čas za karkoli pač čas potrebuješ (izleti, šport, žur, ...). Med tednov, se je pa treba kar malo prisiliti, da se takrat, ko prideš domov in se do 6h "nafutraš" še česa lotiš (pivo, rekreacija, izobraževanje, kino, ...) Poleg tega, tudi tukaj obstaja kondicija, tako kot pri športu, čez nekaj mesecev ne bo več tako hudo, obljubim, prideš v formo. Do takrat pa so tvoji najboljši prijatelji kava, zgoden odhod v posteljo, vikendi, kava, vikendi, kava, vikendi, ... ;)

Anonymous said...

Ja, tko pac je, na zalost. Prikrito suznjelastnistvo (OK, danes delas delo, ki ga zelis in ti je v veselje, ce imas sreco). Sam si tudi ze delam razpored redne rekreacije od naslednjega meseca naprej, pa verjetno bo treba tudi punco "na schedule" dat, ce bo slo tako naprej.
"Ko pride na svet mularija"? Ni treba, da pride. Tak nacin zivljenja tega enostavno ne omogoca. Pa naj si nekam zataknejo nizko rodnost...

Anonymous said...

He, he...

Join the club. Welcome brother, pa to... >:-)

KOt je bilo že rečeno - to je stvar kondicije. Manj časa je za kofetkanje in preživljanje časa pred računalnikom in TV-jem, naučiš se organizirati tisto malo časa, ki gaimaš in noro začneš ceniti vikende.

Da te pa še malo zamorim ;-) - počakaj,da pride poletje in izraba tisto malo dopusta, ki ti ga bodo namenili. Še danes se mikolca po študentskih letih, pa že kar nekaj časa delam...