Kiborgi so tu...

Iraško ljudstvo je kljub kljubovanju sunitskega dela prebivalstva sprejelo osnutek ustave! Hura! Demokracija se je končno vselila! Moj dober prijatelj, George Bush mlajši, je ponosen na svoje iraške brate, v Iraku pa je padel dva tisoči ameriški vojak. Pojavljajo se ocene, da bodo morali Američani ostati v Iraku še kar nekaj let, omenja se celo, da bodo v Iraku tudi po letu 2008, ko bo Amerika imela že novega predsednika, ki bo bržkone nadaljeval križarsko vojno proti svetovnemu terorizmu. Kaj pa ranjenci med ameriško soldatesko? Teh je iz Iraka že 15.000, toda nekateri bodo šli nazaj na fronto!

Pred časom sem na CNN-u gledal prispevek o ranjenemu ameriškemu soldatu, ki mu je mina v Iraku odtrgala nogo od kolena navzdol. Dobil je protezo, z njo pa je po okrevanju že parkrat zmagal na maratonih za invalide in tudi na kolesarskih dirkah. Nesrečno izgubo polovice noge so prikazali kot zgodbo o uspehu in, ko so ga na koncu prispevka vprašali »Kaj pa sedaj?«, jim je bedak odgovoril, da gre nazaj v vojsko. Sprva sem pomislil »Okej, fantu so dali v zameno za žrtvovanje noge domovini administrativno službo v vojski!«, toda ne, tip je nasmejano razlagal, da gre nazaj v aktivno služenje vojske. Še vedno nisem mogel verjeti in si stvar razložil, da bo najbrž postal inštruktor ali kaj podobnega, toda ne! Izguba noge očitno ni dovolj in očitno si je tip zaželel, da bi se tudi njegovo ime vklesalo na tisti slavni zid v Washingtonu, kjer so napisana vsa imena ameriških soldatov, ki so skozi zgodovino dali svoja življenja domovini. Tip se je pohvalil, da bo prvi »hendikepirani« ameriški vojak, ki se bo vrnil v aktivno služenje vojske v Irak in za njim bodo prišli še drugi! Seveda! Kaj pa je to, če vojaku fali noga, roka ali kakšen drug del telesa? Sodobna tehnologija bo slej ko prej naredila kiborge, ki se bodo bili do bridkega konca, ne glede na manjko ekstremitet! Zakaj bi bil invalidni vojak breme družbi, ko pa je lahko še vedno koristen kanonfutr?

Da pa se zna umik iz okupirane države zavleči tudi v več desetletij (v več kot pol stoletja, če smo čisto iskreni) pa dokazuje primer ameriške baze na Japonskem. Lokalne oblasti na Okinawi (japonski otok, južno od glavnih štirih japonskih otokov in hkrati otok, s katerega je vzletelo letalo »Enola Gay«, ki je Hiroshimo spremenila v sončni prah) se že 10 let trudijo, da bi se ameriška baza od tam odstranila, oziroma prestavila. Ko so leta 1995 trije ameriški vojaki posilili lokalno šolarko, so Japonci zahtevali umik Američanov, umik pa se je spremenil v dogovarjanje kam bazo prestaviti. Američani namreč ocenjujejo, da japonske vojaške sile še niso sposobne same prevzeti nadzora nad tem delom sveta, zato bodo ostali toliko časa, dokler se japonske obrambne sile ne postavijo dokončno na noge. Zaradi pritiska lokalne javnosti, se je ameriška vojska odločila, da bi rada bazo prestavila na koralni greben pri mestu Henoko na Okinawi. Seveda so okoljevarstveniki ponoreli in prav je tako. Postavljanje vojaške baze na koralni greben (ki jih je po svetu čedalje manj, so pa nepogrešljiv del oceanske favne – korale so namreč živali) je prekleto cinična poteza, ki dokazuje, da je Američanom popolnoma vseeno za naravo (da so Američani preskusili svojo prvo vodikovo bombo na atolu Bikini, so najprej nasilno preselili celotne vaške skupnosti, potem pa raj na zemlji spremenili v radioaktivno oazo).

Američani pa so dobili žegen za postavitev dveh vojaških baz v Romuniji, v bližini Črnega morja, da bodo tako bližje kriznim žariščem Bližnjega vzhoda, kavkaški regiji in srednji Aziji. V Romunijo se bo privalilo 5000 ameriških soldatov. Vse ameriške vojake je treba čimprej spraviti iz Evrope, ne pa jih doseljevati!