Božja ovčica

Ta teden je na dan izbil še en razlog, zaradi katerega naj bi se ZDA lotile Iraka. Če se še spomnite, je bil poglavitni razlog za napad na Irak njegovo domnevno posedovanje orožij za množično uničevanje. Ko se je izkazalo, da tega v Iraku ni, se je začelo ponavljati, da bi moral biti svet hvaležen, ker so ZDA odstavile še enega tirana. Še vedno aktualen razlog pa je ta, da je Irak poln Al-Kajdinih teroristov. Moj dober prijatelj George Bush mlajši pa naj bi leta 2003 v pogovoru s palestinskim pogajalcem Nabilom Shaathom temu dejal, da ga je v Irak napotil bog. Georgy naj bi dobesedno dejal:

“Bog mi je rekel, George, pojdi in se bojuj proti tistim teroristom v Afganistanu. In sem se. In potem mi je bog rekel, George, pojdi in končaj tiranijo v Iraku. In sem storil tudi to. In sedaj spet čutim božje besede, ki me nagovarjajo, pojdi George v Palestino in Palestincem priskrbi državo, Izraelcem pa varnost in končno prinesi mir na Bližnji vzhod. In pri bogu, tako bom storil…”

Bela hiša sedaj histerično razlaga, da je bil naš George samo metaforičen, da ni mislil tega dobesedno, da je bil zgolj nekoliko poetičen, ker tako trdno veruje v pravičnost in človečnost in…in…Ja, ja, ja! Je že uredu! Če nekdo nečesa ne ve in reče: “Bogsigavedi!”, je to retorična metaforika, če pa nekdo praktično citira nekaj verzov in svetega pisma in se sklicuje na božje vodstvo pri napadu na Irak, potem pa je to verska gorečnost, da ne rečem fanatizem.

Ko sem že omenil fanatizem, naj omenim še od prejšnje sobote naprej veljaven ameriški zakon, ki v ameriški zvezni državi Florida dovoljuje ljudem na cesti streljati, če se počutijo ogrožene. Razne nevladne organizacije in pacifisti so ob uveljavitvi zakona na letališčih Floride razdeljevali letake, s katerimi so prišleke opozarjali, naj ne jezijo prebivalcev Floride, saj utegnejo kasirati kroglo med oči. Še ena značilnost Floride je, da se tja seli upokojenska populacija cele Amerike in upokojenci z leti čedalje slabše vidijo, slišijo, mislijo in delujejo. Zna se vam torej zgoditi, da se na Floridi izgubite, vprašate bližnjega naglušnega starostnika za pot, ta vas narobe sliši, se ustraši, potegne magnum 357 in BUM, luknja v čelo! Če tej perspektivi dodamo še dejstvo, da je Florida dom Disney-jevemu svetu, pa kmalu pristanemo na krasnem scenariju za najnovejši vestern “Geronto obračun z Mikijem Miško pri O.K. Disney worldu”.

Amerika vedno nekam bezlja in se še vedno obnaša kot težavni adolescent v mednarodnih odnosih, Evropa pa je kot dnevna soba upokojenskega doma, kjer se samo razpravlja tja v tri dni. Te dni se je končno odobrilo pristopna pogajanja Hrvaški in Turčiji in od takrat se samo še razpravlja, ali je bilo to prav ali ne, oziroma, ali si ti dve državi to zaslužita. Osebno menim, da bi se morala pogajanja s Hrvaško začeti šele, ko bi se pred Haaško sodišče privedlo ubežnega generala domovinskog rata Ante Gotovino (zakaj se že vsa ta leta skriva, če je nedolžen?), pogajanja s Turčijo pa bi se lahko začela šele, ko bo Turčija priznala Ciper, ki je en izmed članic Evropske unije (kako lahko vstopiš v neko zvezo, če ne priznavaš enega izmed njenih konstitutivnih delov?). Nič nimam proti članstvu obeh držav, celo nasprotno, podpiram njuno vključevanje v EU, toda brez gledanja skozi prste

Medtem pa, ko se svet prepira, pa mati Narava spet popizdi in strese Kašmir, kjer v trenutku pod ruševinami podleže 30.000 ljudi, kar povprečen letni “body count” v Iraku.