Bono Afriški

Zadnjič me se je skoraj kap sunila, ko sem v nekem dnevno časopisnem člančiču naletel na namig, da bi utegnil ex-uporniški pevec skupine U2 Bono Vox postati novi dobitnik Nobelove nagrade za mir. Sicer je res, da se v naboru dosedanjih dobitnikov nagrade za mir nahajajo zelo sumljive osebe, kot so bivši ameriški sekretar, ki je mešal govno v času ameriških vojaških avanturic hladne vojne, Henry Kissinger in pa cel nabor državnikov iz Bližnjega vzhoda, bivši egiptovski diktatorček Anwar al-Sadat in tedanji izraelski premier Menachem Begin, borec za svobodo/terorist Yasser Arafat, večni izraelski laburistični politik Shimon Peres, ki je bil v izraelskih vladah že vse in Yitzhak Rabin, izraelski premier, ki je bil tak mehkužec, da je nanj storil atentat patriotski ortodoksni judovski rojak (ne vem zakaj, hudiča, so ti ljudje dobili nagrado za mir. Najprej so se šli vojno, potem so pa dobili nagrado za mir, ker so jo začasno prekinili. Krasno!). Toda Bono Vox??? Dečko se je ku kalceta obrnu, se reče...Revolucionar, upornik in vodja večnega rokovskega benda U2 se je spremenil v pomehkuženega solzetočilca s krizo srednjih let in potem zavozil še bend, ki sedaj na mojo veliko žalost zveni kot povprečen najstniški pop.

Potem pa se Bono zategne v Afriko, se slika s trpečimi dušami zibelke človeštva, razdeli tri vreče moke, prejme rože, poboža otroka, se pripelje nazaj v "civilizacijo", zine nekaj srce trgajočih opisov človeškega trpljenja, si poda roke z Georgom Bushom, ki mu v nenadzorovanem empatičnem izvlivu pristnega ameriškega samaritanizma iz žepa stisne nekaj milijonov dolarjev (nekje v višini cene enega kosa sodobne vojaške opreme, npr tanka ali letala) za uboge Afričančke in Bono postane kandidat Nobelove nagrade za mir! Bono pokaže tudi politično žilico, ko prikotali: "Amerika ni samo država, je tudi ideja. Potrebno je braniti tako državo, kot tudi idejo, ki je bila napadena!". Jebenti, Bono, mogoče ma pa lokalni trinogec v spodnjem toku reke Mbulundi tudi kakšno idejo, ki mu jo ti gnojiš z razdeljevanjem zobnih ščetk njegovim otrokom...Damo tudi njemu Nobelovo nagrado za mir?

Resnično dvomim, da je Bono za Afriko storil več, kot so se pred njim trudili razni državniki, humanitarci ipd., ipd. Problem tiči v tem, da samo s humanitarno pomočjo (ne glede na njeno velikodušnost) Afrika ne bo nič manj kaotična. Vsako leto mednarodna skupnost nameni Afriki rekordno pošiljko pomoči in situacija na tem ubogem kontinentu je čedalje slabša. Seveda, stolčimo Irak! Tam vendar vlada hudobni Sadam, ki trpinči svoje ljudstvo in ima nafto. Ojej, v Liberiji se spet nekaj streljajo..., koliko mrtvih? Okoli 200 na dan samo v glavnem mestu? Narod strada? Ojej! Aha! Emmm....! Grozno,...ja..., emmm, nič..., gremo na kosilo...

92,2% Afrike potrebuje zamenjavo diktatorsko genocidnih režimov, ki v džunglah počno še marsikaj, kar se ne bo nikoli izvedelo, saj makako opice nad njihovimi glavami v krošnjah eksotičnih dreves še ne znajo uporabljati digitalne snemalne tehnologije. Rajske papige so sicer že prekleto dobre politične komentatorke, ki pa se po zahodnem demokratičnem principu raje politično udejstvujejo in ponavljajo sprane floskule o rešitvi sveta. Z enim stavkom: dokler ne bo obstajala politična volja celotnega sveta, vključno z Afriko, da se problem reši, se bo od Maroka do Južnoafriške republike pobijalo mlado in staro! Ker pa je Afrika prava zakladnica še ne odkritih naravnih bogastev in že odkritih naravnih bogastev pod nadzorom "prijateljskih" režimov, ki ta bogastva razdajajo svetovnim silam po bagatelni ceni v zameno za osnovne potrebe vsake države in zlate palače, je vsem najbolje tako kot je. "Halo, Bing! Kako brat? Imam diamante! Cena: sitnica!"
Afrika je "easy money"! Znani so primeri, ko "privatno združenje" najame vojsko (v Ameriki naprimer ni težko nabrati oborožene najemniške nadobudneže, saj je država polna profesionalnih in amaterskih lokalnih milic ter paravojaških enot. Izbor je jako pester...) in se z izletom v Afriko obogati.

EPP intermezzo:
"Dragi gledalci, gledate geng izbor jesen-zima '05. Si boste, ko pridejo turobni zimski večeri omislili izlet v tropske kraje? Vam turistična destinacija ponuja tudi možnost lahkega zaslužka s krajo naravnih bogastev? Pa že imate varnostno podporo? V ta namen ponujamo "east L.A. geng", sestavljen iz 20 predstavnikov temne polti, oborožen s polavtomatskim lahkim strelnim orožjem in specializiran v mestnem gverilskem spopadu. V kolikor se odpravljate bolj v divjino pa priporočamo "redneck geng South Carolina", ki se odlično znajde na močvirnatih področjih, sestavljen je iz 15 močnih kmetavzev z rodbinskim (sic!) poreklom, oborožen z lovskim in/ali doma narejenim strelnim orožjem nepredvidljivih zmogljivosti. Če pa potrebujete samo diskretno varnost in pomoč v občasno neobhodljivih cestnih pretepih, vam nudimo osebni model "Luigi Štih", ki bo za vas s svojo enormno pojavo in priročnim nožičem izsiljeval lokalni živelj, ali vam s spretnim vbodom pridobil dragocenost, ki vam je pritegnila oko! Pokličite "Združenje Ameriških gengov" - A.G.A. (American gang association), ne bo vam žal..."

Kar hočem povedati je to, da si lahko vsaka korporacija, ki ima nekaj milijonov dolarjev odveč, omisli svoj vojaški kontingent, najame potrebno strojno opremo in privatni letalski prevoz (npr. helikopter, ki se ga da za smešno ceno najeti tudi na lokaciji sami, ob dobrih vezah pa vam ga priskrbi lokalni tiran), se odpelje na kakšen bogat kraj sredi džungle, opravi geološko raziskavo, si zgradi rudnik bogu za hrbtom, ki ga najeti vojaki čuvajo recimo en mesec, delovna sila v tem času opustoši najdbišče, naloži bogastvo in stegne. Ni najbrž prav ustaljena praksa, so pa že bili primeri. Hec je v tem, da Afrika infrastrukturno in tehnološko ni ravno na visokem nivoju, da bi bila sposobna nadzorovati svoje ozemlje.

Ergo: Afrika je grozno zavožena in ubogi Afričani, nikakor mi ni vseeno zanje. Nedvomno je treba še naprej pošiljati humanitarno pomoč, treba pa je tudi poskrbeti, da se Afrika postavi na lastne noge in se ne zanaša samo na to, kar bo dobila od bogatejših. Afrika je bogata celina in prebivalcev ima kljub vsej bedi še vedno ogromno. Prav ironično je, da se za terorizem govori, da bi bilo potrebno za njegovo zmanjšanje odpravljati vzroke zanj. Isto namreč velja za Afriko. Za zmanjšanje bede bi bilo potrebno odpravljati vzroke zanjo, ne samo zdraviti njenih posledic.

J.T.