Bomb de Brasil



Na zadnji strani današnjega časnika Delo je člančič, ki razodeva, da je bila Brazilija leta 1990 tik pred tem, da se vpiše v "elitni" klub imetnikov atomske bombe. Sicer so si očitno premislili, a to jih še vedno postavlja v tisto atomsko ložo, kjer na svojo bombico čakata tudi Severna Koreja in Iran. Na svetu je ogromno držav, ki so bombo sposobne proizvesti, pa je ne. Zakaj se torej nekatere države tako silijo, da bi si zrihtale "nukico"?

Da je bomba lahko "deterrent" (prev. svarilo oz. "odvračalnik") se mi zdi jako jalov razlog. Tako se je namreč pojmovalo imetje bombe med hladno vojno, ko naj bi ta preprečevala Američanom napad na Sovjetsko zvezo in vice versa (temu se v "atomskem žargonu" še vedno reče M.A.D. - "mutual assured destruction" - prev. "zagotovljeno obojestransko uničenje"). Zgodovinska dejstva pričajo, da je vsakršen napad s konvencionalnim orožjem na Rusijo popolna norost, ki je v vsakem primeru popolnoma neizvedljiva saj je število ljudi, velikost države pa tudi njen vojaški aparat preprosto prevelik. Isto velja tudi za Ameriko in še bi se našle velike svetovne države, ki ustrezajo zgornjemu opisu "neosvoljivih". Bomba seveda ponuja osvojitev oz. popolno uničenje tudi takšnih držav, toda cena za kaj takšnega je preprosto previsoka. V Ameriki je po drugi svetovni vojni, ko je bila še edina atomska sila, njena vlada tehtala možnost, da bi v "preventivnem" napadu na Sovjetsko zvezo uporabila bombe, ki bi jih zmetala na večja sovjetska mesta ter tako zagotovila Ameriki hegemonijo v svetu.

Vse pa, kar bi se v tem primeru res zgodilo, bi bilo to, da bi bilo samo žrtev napada več sto milijonov, kasneje pa bi se jim pridružile še žrtve posledic atomskega napada takih razsežnosti, ki bi nedvomno segale globoko v Evropo in srednjo Azijo, veter bi radioaktivnost raznašal naokrog (kar pomnite, kako smo se tresli, ko je v Černobilu šel k vragu en sam reaktor), jedrski dež pa bi padal po vsem svetu še kar lep čas po napadu. Tudi Amerika bi še kako dobro čutila posledice svojega "eksperimenta".

Kaj pa, če ima neka država samo par "taktičnih" jedrskih bomb (npr. S. Koreja ali Iran)? Ob njeni uporabi bi bil to tako vojaški kot tudi politični samomor. Če bi Iran zabrisal bombo, bi se v državo zgrnil cel svet in jo prestavil v čas daleč, daleč, daleč pred kameno dobo.

Kje je torej smisel posedovanja jedrskega orožja? Kar se mene tiče, ga ni! Sem za njegovo popolno odpravo. Sicer je res, da je bilo število bomb v preteklosti parkrat večje kot je danes (sedaj lahko cel svet zabrišemo v luft le še 123 krat), na žalost pa še ne vidim perspektive, da bi se popolnoma razorožili. Tudi ob takem dogovoru bi kakšna ponosna lastnica bombe gotovo kakšno "petardo" skrila za črne dni. Sicer pa se je moj dobri prijatelj George Bush jr. že pred leti odločil, da bo začela Amerika delati na novi generaciji jedrskega orožja. Krasno, ne? Kot da izstrelki z osiromašenim plutonijem, ki so v uporabi tudi danes (ogromno so jih zmetali na Irak, Srbijo in na Kosovo) niso dovolj oz. preveč!!?

Smrt fašizmu in dol z jedrskim orožjem!

J.T.

P.S. JEDRSKE PERVERZIJE:

1. Prva indijska jedrska bomba, ki so jo podzemno sprožili, je imela ime "The smiling buda" (prev. smeječi se buda) - Prepričan sem, da se buda v tem primeru ni niti najmanj zabaval...

2. Največja atomska bomba, ki so jo tudi preiskusili, je bila "The tzar bomb" (carska bomba). Zgradili so jo Sovjeti leta 1961 (ko je državo vodil Nikita Hruščov - človek znan po tem, da je zajebal Ameriko, ko je k prijatelju Fidelu Castru na Kubo pripeljal atomske bombe 1962 in s tem povzročil hude glavobole ameriškemu predsedniku Kennedyju in svetovni javnosti ter po tem, da je s čevljem tolkel po govorniškemu odru v "palači" Združenih narodov), bomba je imela moč 50 megaton (z možnostjo nadgradnje na 100 megaton), kar je 6500 krat več kot je bila zmožna bomba, odvržena na Hirošimo. Jedrska goba je segala 64km v višino in je imela premer od 30 do 40 km, blisk ob eksploziji je bil viden skozi oblačno vreme 1000 km daleč, 100 km od kraja eksplozije pa bi navzoči človek utrpel opekline 3 stopnje. Zemlja je bila v radiju 25 kilometrov zravnana in zravnano bi bilo tudi vse tisto, kar bi tam stalo.