Na zapadu ništa novo!

Pa zato idemo na Balkan! Da...! Tja pojdemo! Ker je v Ljubljani čista tuga, gremo za prvomajske v Makedonijo! Hura! Pol k**ac imam te zategnjene Slovenije, kjer se vsak Janez pizdi za svojo pravico, čeprav do nje ni upravičen (danes s tem ciljam predvsem na težave, na katere naleti povprečen ljubljanski kolesar).

Kaj vse se mi je ta teden zgodilo na kolesarskih progah...Da mi je narod hodil pred kolesom, kot da je tam široko tivolsko sprehajališče, da sem se karnaprej umikal ogromnim jeepom, ki so jih pezdetki z majhnimi lulčki pustili na pločnikih in kolesarskih stezah (jebiga, so pač velki avti), da sem se umikal debilčkom na biciklih, ki so se vozili po napačni strani kolesarske steze, da sem bolestno bremzal, da se nisem ulegel preko haube slehernikom, ki so nonšalantno zavijali iz ali v stranske ulice, ne da bi se spomnili, da so morda v bližini tudi kolesarji in še bi lahko našteval...In, ko zatuliš na staro mamo, naj se vendar spravi s kolesarske steze (zatuliš zato, da te prekla stara sploh sliši, da ni potem izgovora: „Ježeštana, sej nism slišala zvonca, k je tko potih, pol me je pa zbou tale huligan...! Baraba! Divjak!“), te tako stara, kot tudi ves bližnji narod pogleda, kot bi s petami škornjev po prusko tresnil skupaj, privzdignil desnico in zategnil: „Sieg heil!“...Seveda..., jaz sem nazi, ki napizdeva uboge stare mame, ki lutajo po kolesarskih! Jaz sem skoraj kriv za detomor, pri katerem je mlada mamica, ne da bi se sploh ozrla, mirno porinila otroški voziček na kolesarsko (in videl sem tudi, kako matere na prehodih za pešce brez semaforja z vozički zapeljejo kar na cesto, češ, „Saj bo menda ustavil, ne?“).

In seveda podobno je v vseh administrativnih vrstah. Stara pokveka zaglumi trudnog miša in se ti mimogrede vrine v vrsto...Ko jo na to prijazno opozoriš in ji pokažeš začetek vrste, ti stara kljuka najprej pojamra kako jo bolijo noge, opozori na svoja stara leta, potem pa te še napizdi, češ kako si nevljuden in prepotenten mladenič...Seveda vsi naokoli pritrdijo ubogi stari mamki...Ima pa stara mamka jezik, tako, da bi mirno lahko dejala: „Oprostite mladenič, bi me lahko spustili v vrsto?“ in jaz bi ji mirno odstopil prostor v vrsti...Dogaja se mi tudi, da v štacuni kdaj nalagam zalogo za cel teden na tekoči trak in opazim kisel fris človeka za mano, ki v roki drži le eno Frutabelo...Vedno spustim človeka naprej, če le kaj reče...Če pa me bo samo bebavo in zdolgočaseno gledal in stiskal svojo prekleto Frutabelo ter čakal, da mu sam ponudim, da gre pred mano, pa ne bo nikoli pred menoj v vrsti.

Pa sem želel malce požviniti zaradi izjave ministra za šolstvo (Milan Zver), ki je dejal, da bi se lahko študentski protesti izpred tedna spremenili v „Lipo 2“...ARGHHHH! Kakšno „Lipo 2“ neki??? Kaj pa če bi se protesti za izpustitev zapornikov JBTZ pred 15 leti spremenili v predzgodbo Lipe???? Kakšen ušiv populizem...Namesto, da bi minister imel jajca in rekel: „Protesti so bili slabo organizirani in zahteve študentov so bile nerealne, sploh pa je bilo teh le 50%, saj so bili vsi ostali dijaki iz prve polovice srednje šole, ki o naravi štrajka niso imeli pojma in so bili tam samo zato, da jim ni bilo treba biti v šoli!“, kar bi tudi v resnici držalo, gre nakladati o tragediji z diskoteko Lipa in iskati primerjave tam, kjer jih ni! Bravo! Kr neki! Šus u hlavo, mona!

Zato pravim: „Klinc gleda oberkrajnarje in bečke konjušare! Grem na počitnice na Balkan!“