Basen o sončnih očalih

Leta 1998 sem si kupil sončna očala znamke Bolle, model Orvet. To so zelo ozka črna očala, ki edina pašejo na moj ozek jajčast fris (če odštejem očala iz optike Ciciban). Po enem tednu pridne uporabe sem odrinil v Maribor na Lent, kjer sem sodeloval v neki predstavi med poletnim festivalom...Med pripravami za povratek v Ljubljano sem ugotovil, da sem očala izgubil...Čudno...Prav spomnim se, da sem očala pustil na sovoznikovem sedežu mojega legendarnega Juga po imenu »Maca«...(avto je bil na trenutke tudi odklenjen, saj sem se gibal v njegovi neposredni bližini). Zaključil sem, da mi jih je očitno nekdo pljunil...Tako sem si v isti štacuni kupil nov par istega modela očal nekaj dni kasneje. Druga očala imam še danes (v uporabi so bila 7 let in dobro so služila), ker pa jih je že močno načel zob časa, sem se odločil, da si kupim nova.

Po kar nekaj preiskušenih modelih, ki so mi bili vsi po vrsti izdatno preširoki in sem v njih deloval kot sova brez okusa za modne dodatke, sem si spet kupil Bolletov model očal Orvet, le da je bil ta seveda nekoliko prenovljen, oblika pa je ostala ista. In ta očala sem spet imel komaj slab mesec, saj sem jih pred tremi tedni spet izgubil, toda ni mi bilo jasno, kje bi se to lahko zgodilo. Do potankosti sem analiziral, kje vse sem bil tisti dan, ko sem jih izgubil...Bil sem na treh različnih krajih in nikjer očala niso bila najdena. Edina možnost, ko bi lahko še izgubil očala je bila, da so mi padla iz žepa medtem, ko sva z drago iskala nek blok v Dravljah (kar pa se mi ni zdelo posebaj verjetno). Premetal pa sem tudi celo stanovanje..., večkrat..., a očal nikjer...

Klinc! Očitno gre za vzorec, da vsaka druga očala izgubim! Nebodigalen, spet v štacuno...(prva para očal sem kupil v trgovini na Trubarjevi, ki je že dolgo ni več, tretja pa v Hervisu...Tudi četrta sem nameraval kupiti v Hervisu...) Tu pa se je začel pekel!

»'Dan...Jest bi Bolle špegle, model Orvet, črne, prosim...«
»Emmm..., mamo samo srebrna pa strupen zelena Orvet očala...«
»Odbij! Hočem črne...Kaj pa, če ima kakšna druga izpostava Hervisa še črno različico?«
»Boste pa morali poklicati...«
»Ne bom! Kaj pa, če bi vi poklicali in vprašali...«
»Ne smem...«
»Prosim?«
»Včasih smo lahko poklicali v drugo trgovino in, če so blago tam imeli, so nam ga tudi poslali...Zdaj pa tega ne smemo početi več...« (nisem se spuščal v debato o debilnosti novega pravila s prodajalko...)

Pa kličem po izpostavah in nikjer niso imeli prekletih Bolle Orvet črnih špeglov. Obupam! Pokličem zastopnika za uvoz Bolle očal.

»'Dan! Jest bi Bolle Orvet črne!«
»Mi se ukvarjamo samo z grosistično prodajo...Najbolje, da pokličete kakšnega od prodajalcev in pri njih naročite očala...Ponavadi ne traja dolgo, da jih dobavijo..., par dni...«
»Grrrrrrrrrrmnjaarrrrghhhhhvala!«

Pa pokličem spet Hervis in jim naročim očala, za katera pa mi povedo, da zna to trajati vsaj kakšen teden. Po tednu izgubil potrpljenje...Zavijem v Thomas Sport v BTC-ju...Spet isto...(Bolle, Orvet, črni, takoj!!!), odgovor pa:
»Zavijte v Thomas Sport na Čopovi, tam prodajajo tudi očala...«. Prav, prekleto, pa na Čopovo, porkamadonafikslaudon...

V petek vstopim v štacuno na Čopovi, kjer, ker seveda Bolle Orvet črnih niso imeli, uslužen prodajalec nemudoma pokliče dostavljalca, ki mu pove, da bodo očala dostavili do ponedeljka. Krasno! Pridem!

In danes, 3 tedne po tem, ko sem izgubil očala, si v Thomas Sportu kupim nove! Bolle Orvet črne! Hura! Končno! Ves vesel se pripeljem domov, parkiram avto v garaži in nagonsko prestopim neko črno senco na tleh, za katero se mi je na hitro zazdelo, da bi utegnila biti poginula podgana. Ob ponovnem pogledu na čudno črno senco na tleh garaže pa se mi takoj utrne...O, izgubljena očala...In res! Prekletih očal sploh nisem izgubil! Tri tedne sva vsak dan z drago hodila čeznje, da sva lahko vstopila v avto...Bili so točno tam, kjer vsakič noga pred vstopom v avto zapusti garažna tla in tam, kamor noga vedno stopi, ko se avto parkira in iz njega izstopi...Vsak dan sva očala prestopila vsaj 2x...Torej sva vsaj 40x stopila čeznje in jih nikoli opazila...In hec..., nikoli nisva stopila nanje ali jih naključno brcnila...Še vedno so kot nove (kar v resnici tudi so...).

In zakaj basen? Ker sem očitno slep kot netopir brez sonarja!

P.S. Imam pa kvalitetne špegle za vsaj naslednjih 15 let, če jih ne bom »izgubil«...