Pravljice tisoč in ene noči

Moj dober prijatelj, George Bush mlajši, je imel letni govor, imenovan »State of the union« (prev. »O stanju zveze oz. države«). Na začetku se mi ni zdel vreden gnevniškega zapisa, saj ameriški predsedniki vsako leto pričaju istu priču, a dragi nam George Bush je letos natrosil toliko laži o Ameriki in svetu, da si ne morem dovoliti, da ga ne bi vsaj malce okrcal…

Najprej se je hvalil, češ koliko dobrega je prinesel ameriškemu ljudstvu v obliki izboljšanja šolstva, zmanjšanja davka (t.i. »tax relief«, nisem ravno neki jaki ekonomist, a kakor vem, je Bush uvedel neke vrste enotno davčno stopnjo, oziroma je oklestil davke za kapitalistične orjake – ne vem, zakaj se tudi v primeru Slovenije ne zastopi, da je pri enotni davčni stopnji rezilo vedno obrnjeno proti vratovom nižjih družbenih slojev in, da pomeni 20% davka za človeka s 150 jurji plače nekaj drugega kot zamaščenemu direktorju s parimi milijoni čukov plače), pohvalil je »Homeland security« (kar je samo lepše ime za organizacijo vaških straž, ki merkajo ameriške meje…, sploh tisto južno…) in vabil državljane v »USA Freedom corps« (kar je samo lepše ime za »ksenofobno patriotsko stranko« z elementi hitlerjugenda), potem pa je dejal, da bi bilo treba pomagati ameriškemu delavcu, da si bo lažje plačeval zdravstveno zavarovanje in pokojnino, to zapakiral kot sočutni nacionalni »socialni« načrt, nacionalizirano zdravstvo pa je označil bolj za uničevalca in ne reševalca življenj (ob tem je povprečni rdečevratnik iz Kansasa gotovo jezno zavihtel svoje polavtomatske vile in s šlampastim kmetavzarskim naglasom zarjul »Goddammit boy, national healthcare is for commies, son!«). Dodal je tudi, da bo namenil 600 milijonov dolarjev za 300.000 odvisnikov od drog in pri tem izpostavil čudežne uspehe cerkvene zdravstvene ustanove v mestu Baton Rouge v Louisiani, ki odvisnike od drog s pomočjo božje besede spreobrača v odvisnike od boga. Bush je omenil tudi ekološki načrt, ki predvideva izdelavo avta na vodik in pa zakonodajo imenovano »vedro nebo«, s katero naj bi v naslednjih 15 letih ameriške elektrarne zmanjšale onesnaževanje za 70%, kar je po mojem skromnem mnenju čista znanstvena fantastika.

Pri oceni zunanje politike pa je mlajšega Busha popolnoma zaneslo…Najprej je nakladal o 15 milijardah dolarjev, ki naj bi jih Amerika v naslednjih petih letih namenila za preprečevanje in »zdravljenje« AIDSa (če misli to početi kot pri cerkvenih komunah za odvajanje od drog in namenjati denar za postavljanje cerkvenih objektov v Afriki, v katerih naj bi z božjo besedo zdravili AIDS, s teorijo o vzdržnosti pa ga preprečevali, bo rezultat po mojem jako slab. Človeška narava in želja po paritvenih obredih sta praviloma močnejša od klerikalnega asketizma, zato bi bila morda boljša in cenejša taktika proti AIDSu propagiranje prezervativov, na kar pa Bush seveda ob svoji ponižnosti pred vsemogočnim ne pomisli…). Seveda ni pozabil ob tem omeniti, da je proti vsaki vrsti abortusa in kloniranja ljudi.

No in potem je prešel na svoje področje – na vojno proti svetovnemu terorizmu, za katero je dejal, da Amerika v njej zmaguje (toliko o zaslepljenosti ameriškega predsednika). Omenil je nekaj visokih Al-Kaidinih operativcev, ekstremističnih možganov, ki so stali za napadi in voditeljev napadov, ki so jih od slavnega »najnilevn« ujeli (in jih posredno ter neposredno mučili po vsem svetu, a je na to slučajno pozabil). Dotaknil se je tudi domnevno uničenih terorističnih celic v Jemnu, Savdski Arabiji, Gibraltarski ožini, Hamburgu, Milanu, Madridu, Londonu, Parizu in mestu Buffalo v državi New York. Še kdo opazi nekaj čudnega med naštetimi mesti? V delu govora je izpostavil probleme z Iranom (za katerega je dejal, da želi narediti bombo in, da podpira teroriste) in pa s Severno Korejo, za katero pa zaenkrat še ni opazil povezanosti z Al-Kajdo.

Višek cinizma je dosegel, ko je poskušal strašiti nepokorne režime s primerom Iraka. Kar 13 odstavkov govora je Bush namenil dokazovanju, da je imel Saddam Hussein kemično in biološko orožje (kar se je že pred časom izkazalo za čisto fikcijo) in, da je skušal nabaviti uran iz Afrike (kar je bilo tudi že demantirano) in, da ga je bilo preprosto nujno zbiti z oblasti in Irak prepustiti na nemilost najstniškim ameriškim soldatom s pomanjkljivo opremo in prazno glavo, osvobodilnim frakcijam, milicam, oboroženim tolpam, ugrabiteljem in teroristom (še sedaj mi ni jasno, kako lahko osvojiš tujo prestolnico in pustiš, da ji izropajo muzeje z zgodovinskimi zbirkami najstarejših civilizacij).

No in Hussein je le sedel pred sodnika, katerega so že zamenjali, ker naj bi bil preveč popustljiv do obtoženca, sojenje novega sodnika pa Husseinova odvetniška skupinica bojkotira, ker naj bi bil postavljen s strani okupatorjev in, ker je do obtoženca preveč ošter…Hussein osebno pa na vsakem sojenju poskrbi za vsaj toliko zabave, kot Milošević v Haagu. Sojenje Husseinu je postala čisto prava farsa, kakršna je tudi »osvoboditev« Iraka, da o pozabljenem Afganistanu, kjer se še vedno streljajo s Talibani, spet pridelujejo rekordne količine opija (več kot 70% svetovnega opija se pridela v Afganistanu), državo pa vodijo lokalni »warlordi« (razen ameriškega Kabula pod vodstvom naftnega kolega Busheve familije – nastavljenega predsednika Karzaja). Toliko o dosedanjem uspehu v vojni proti terorizmu!

Bush je govor končal z: »Naj nas sedaj On vodi in naj bog še naprej blagoslavlja Združene države Amerike!«, cenjeni publikum pa je med govorom predsedniku zaploskal kar 80 krat!

P.S. V kolikor si želite v celoti ogledati nebuloze letnega zagovora Georga Busha mlajšega, pa obiščite Belo hišo