»Škandal« v zvezi s karikaturami, ki prikazujejo muslimanskega preroka Mohameda kot terorista, je prerasel v čisto ludilo. Vse se je začelo z objavo v danskem časopisu, sledili so ostri protesti s strani muslimanov, zahod se je izgovoril na svobodo govora in še enkrat objavil »sporne« karikature, nakar je govno res udarilo v ventilator. Čez vikend se je zgodilo ogromno štrajkov (tudi po nekaterih evropskih mestih), v Libanonu in Siriji so gorele danske pa tudi norveška ambasada. V Siriji je bilo aretiranih 200 protestnikov. Libanonski notranji minister je podal svojo odstopno izjavo. V Afganistanu sta med protesti umrla dva Afganistanca – zaradi klinčeve karikature…Na vprašanje: »Zakaj napadate ambasade?«, je nek protestnik dejal, da zato, ker »…imamo pravico do obrambe naše vere!«. Od kdaj se nekaj »brani« z napadi in požigi ambasad? Mogoče to zastopi samo Izrael v smislu uporabe nekonvencionalnih »preventivnih« ukrepov v boju s palestin…, pardon, svetovnim terorizmom (saj poznate tisto o izraelski vodeni raketi, ki je bivšega idejnega vodjo Hamasa – invalidnega šejka Jasina – spremenila v šiškebab z njegovim invalidskim vozičkom vred).
In to še ni vse! Belgijsko-nizozemsko združenje muslimanov je v sobotni izdaji danskega časnika objavilo karikature na račun judovske vere, s čimer naj bi preverjali svobodo govora. Ena od karikatur prikazuje Adolfa Hitlerja v postelji z nizozemsko žrtvijo holokavsta, Anno Frank.
Sem velik ljubitelj stripov in politične karikature, o vsej stvari pa imam povedati slednje:
Objava karikatur na račun preroka Mohameda in Anne Frank v postelji s Hitlerjem se mi nikakor ne zdi sporna. Drži, vse to nedvomno spada v rajon svobode govora.
Sem mnenja, da se naši muslimanski bratje nimajo kaj buniti…Po 30 letni (verski) vojni v Evropi, ki se je leta 1648 končala z »Wesphalsko mirovno pogodbo«, so tedanji voditelji evropskih držav zapisali: »Rex in regno suo est Imperator regni sui.« - kar velja za začetke principa suverenosti držav in pa še »Cujus regio ejus religio.« - kar se navezuje na svobodno izbiro vere. S tema principoma se nedvomno strinjajo tudi muslimanske države (s svobodo govora malo manj), saj nista kulturno temveč geopolitično pogojena. Z omenjenima principoma in pa s pomočjo svobode govora je nam in tudi našim muslimanskim bratom dovoljeno (če tako želijo, ali če jim oblasti to dovolijo), da se medsebojno blatimo do nezavesti! Konec koncev se morajo tudi zahodnjaške ženske v Iranu pokriti s feređo in biti tiho – če se mislite šunjati po Iranu, boste morali to početi pod njihovimi pogoji, al pa rokca preč! Prav zaradi istega razloga nimajo francoske učiteljice na državnih šolah in birokratke za okenci v državnih službah, ki so muslimanske veroizpovedi, kaj iskati s feređami na delovnih mestih, kot nimajo verski simboli krščanske veroizpovedi prav nobenega mesta v državnih prostorih, saj je Francija po definiciji sekularna država in se vera z državo ne meša. Če se vera in država mešata v muslimanskem svetu, je to njihov problem, v zahodnih družbah se praviloma ne, zato »Rex in regno suo est Imperator regni sui.« ali po domače: »Zase se brigaj!«
P.S. Najbrž ste vsaj kakšno karikaturo z Mohamedom že videli, o tisti s Hitlerjem in Anno Frank pa sem prebral v današnjem časniku Delo, nisem pa je še našel na internetu. Takoj, ko mi to uspe, bom objavil linka obeh "spornih" karikatur, če pa je kdo nanjo že naletel, pa lepo prosim, če mi lahko pošlje link.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
6 comments:
dober povod za še eno vojno!
recimo tretjo svetovno :-)
Uh, meni se zdi cujus regio ejus religio živo nasprotje svobode vere. Po tem načelu ima svobodo vere le vladar, njegovi podaniki pa se morajo spreobrniti v vero, ki si jo je izbral vladar, ali pa se izseliti.
Načela "zase se brigaj" jaz ne bi tako zelo fetišiziral, kot to tule počneš ti. Če na primer sosed pretepa svojo ženo, se mi zdi, da sem moralno dolžan iti tja in se vmešati ter revici pomagati, še preden jo bo čisto dotolkel. In podobno, če bi se izkazalo, da nekje na drugem koncu sveta počenjajo nezaslišana grozodejstva, se mi zdi prav, da poskušamo kaj narediti v pomoč ljudem, ki pri teh grozodejstvih nastradajo. Težave so zgolj v podrobnostih -- ljudje se težko zedinijo glede tega, kdaj točno so že izpolnjeni razlogi za ukrepanje in kaj bi bilo zares treba narediti. Ampak vseeno bi bilo grozno, če bi samo zaradi tega hoteli dosledno vztrajati pri načelu, da naj se vsakdo briga le zase.
Malo hecno se mi tudi zdi, da načelo suverenosti držav izvajaš tam nekje iz vestfalskega miru. Jaz bi prej rekel, da je bilo s suverenostjo držav že od pamtiveka enako: država A je državi B priznavala suverenost natanko v primerih, ko je država B zmogla dajati vtis, da bi se na morebitne kršitve svoje suverenosti s strani države A odzvala na način, ki bi bil za državo A dovolj neprijeten, da se je zdelo državi A bolje, če se temu tveganju izogne. V nasprotnem primeru pa je država A rade volje kršila suverenost države B, če se ji je le zdelo, da bo imela od tega kakšno korist. Kaj ima pri vsem tem opraviti vestfalski mir? Kot da nista 19. in 20. stoletje polni takšnih kršitev suverenosti.
Ill-advised:
Glede na to, da živimo v t.i. "demokraciji", velja za "vladarja" neke dežele njeno ljudstvo, zato je načelo »Cujus regio ejus religio.« tudi danes veljavno, le da se nanaša na posameznika...Res je, da se je izbira religije po Westphalskem miru nanašala na takratne absolutistične vladarje, toda načela vladanja so se od takrat spremenila, načelo pa je še vedno aktualno, saj ne govori direktno o absolutističnem vladarju.
Svoboda govora, izražena skozi politično karikaturo nima NOBENE veze s sosedovim pretepanjem njegove žene, primerjava pa se mi zdi populistična in popolnoma neprimerna v tem primeru. Ko pa si že omenil nasilje nad ženskami pa poglej, kakšno je njihovo mesto v muslimanskih družbah...Risanje političnih karikatur pa ni nikakršno grozodejstvo in ni primerljivo z grozodejstvi, ki se dogajajo po svetu...Bi pa morda v to kategorijo spadali požigi zahodnih ambasad zaradi parih ušivih karikatur!
Prav nič ni hecno, da načelo suverenosti izvajam iz Westphalskega miru, kajti tam se je to načelo začelo in nič prej!
Upodabljanje Mohameda in/ali Alaha je prepovedano za muslimane, ne pa tudi za vse ostale...Če muslimani zaradi vere ne jedo svinjskega mesa, je to njihova stvar, to še ne pomeni, da ga ne sme nihče drug in nimajo nobene pravice drugim tega preprečevati!
Prav imaš, da je danes suveren ljudstvo -- ne pa vsak posameznik posebej. Načelo cujus regio ejus religio bi si jaz v moderni državi predstavljal tako, da bi lahko demokratično izvoljeni parlament z večino glasov uzakonil državno vero in bi bili potem dolžni vsi prebivalci države sprejeti in prakticirati to veroizpoved.
Nasilje nad ženskami si prvi omenil ti. Tam zgoraj v svoji obrambi načela "zase se brigaj" si dajal vtis -- je pa seveda čisto mogoče, da sem te narobe razumel -- da se tebi (ker se pač brigaš zase) ne zdi problematično, če bi v Iranu sekali roke ženskam, ki ne bi hotele biti zakrite, v zameno za to pa zahtevaš od Iračanov, da naj se tudi oni brigajo zase in naj se jim zatorej ne zdi problematično to, da je v Franciji učiteljicam in uradnicam prepovedano, da bi bile zakrite. Hotel sem predvsem poudariti, da se s tem ne strinjam; po mojem je v primeru, ko neka država seka ljudem roke, bolje, če se človek ne briga le zase, ampak malo tudi za tiste nesrečne Iračane in Iračanke, ki jim grozi takšna neprostovoljna amputacija.
Iz tega tudi izhaja (ampak saj mogoče sem te narobe razumel in sva glede tega v bistvu podobnega mnenja), da načela "zase se brigaj" ni ravno najbolj pametno zagovarjati kar tako vsevprek in na počez, ampak si je bolje priznati, da obstajajo situacije, v katerih je res bolje, če človek briga zase, in situacije, v katerih je bolje, če se vtakne v kaj, kar ga sicer mogoče čisto neposredno še ne prizadeva. Potem preostane le še debata o tem, kdaj so izpolnjeni pogoji za to, da naj se človek ne briga le zase, in kaj naj v takem primeru dejansko stori. Načeloma se strinjam s tabo, da požiganje ambasad zaradi objave nekaj karikatur ni ravno najbolj hvalevredna reakcija. Ampak, konec koncev, če zagovarjaš načelo, da naj se vsak briga le zase in da pač lahko v muslimanskih državah veljajo njihove navade (v katere se mi nimamo kaj vtikati), kaj je potem slabega na tem, če muslimanske države same pri sebi privzamejo navado, po kateri se pač rutinsko kuri ambasade, če države, ki jih te ambasade predstavljajo, storijo kaj, s čimer so prizadeta verska čustva muslimanskega prebivalstva?
O vestfalskem miru še zdaj ne vem, kaj se je na njem zgodilo tako epohalnega. Mogoče sem zgolj rahlo ciničen -- ni mi očitno, da bi države druga z drugo prej ali kasneje ravnale kaj dosti drugače. Vsaka se pač grebe za svoje interese, kakor najbolje ve in zna; včasih spoštuje želje in zahteve drugih držav, včasih jih grobo tepta, kakor ji pač razmere in presoja o lastnih koristih dopuščajo. Suverenost je gotovo prikladen diplomatski koncept, ampak noben vestfalski mir še ni dosegel, da ne bi države druga drugi te suverenosti veselo kršile, če se jim je zdelo, da bodo imele od tega kakšno korist. Ravno tako pa je bilo že tudi pred vestfalskim mirom -- če se ti je zdelo, da je sosed dovolj šibek, si ga pač napadel in mu poskušal izpuliti kakšen kos ozemlja. V čem je tu kakšna bistvena razlika (razen mogoče v diplomatskem leporečju, ki je spremljalo te dogodke)?
O suverenosti in načelu “cujus regio ejus religio”:
Hm…, glede na ločenost cerkve od države, pripada izbira vere posamezniku, ne izvoljenemu telesu, ki bi se odločal namesto ljudstva. Glede na najina dobacivanja bi lahko zaključil, da je omenjeno načelo mogoče res že malce pase.
O nasilju in načelu “zase se brigaj”:
Nasilje nad ženskami in nasilje na sploh nikakor ne bi smelo biti kulturno pogojeno in tu se strinjam s tabo. In nikakor mi ni vseeno, da v Iranu sekajo ekstremitete, da se na Kitajskem še vedno odvijajo množične eksekucije po štadionih ali, da po Afriki še vedno veselo deklicam režejo klitorise. S pavšalnim načelom „zase se brigaj“ sem pretežno cikal na upodabljanja verskih simbolov in oseb, ki je nekaterim veram prepovedano (Islamu), kar pa po mojem mnenju ne bi smelo veljati za druge vere v smislu, da zahodnjaki ne bi smeli upodabljati Mohameda samo zato, ker ga Islam ne. Imaš prav...načela „zase se brigaj“ ni najbolj pametno zagovarjati vsepovprek.
O Westphalskem miru in geopolitiki:
Westphalski mir je epohalen zato, ker so se nekatera načela zunanje in notranje politike končno zapisala, upoštevanje teh načel pa je, kot si tudi sam dejal, nekaj povsem drugega. Mogoče si res malo ciničen, kar pa me sploh ne preseneča, saj se sam zelo trudim, da ne bi bil, pa mi dostikrat uide. Kdo pa sploh še šljivi Združene narode? Nihče! In čigavo orodje so? So orodje velikih sil, zato pa Izraelu nihče ne sika, čeprav ima skupščina ZN v svoji „redovalnici“ zapisanih več njegovih kršitev, kot jih je imel Irak pred invazijo. In Ameri bi gotovo radi imeli tudi Iran pod kontrolo, a kaj, ko je 2x večji od Iraka ima skoraj še enkrat toliko prebivalcev in ni ravno ploščata dežela, kar pomeni, da bi jih Ameri v primeru konvencionalnega napada pošteno dobili po papi...
Ergo:
Ne bi bilo slabo, ko bi se svet vsaj malo bolj držal načel tako Westphalskega miru, kot tudi Združenih narodov, da o človekovih pravicah niti ne govorimo. Dosti je nepravičnosti in nasilja, ki bi se jih dalo ob zadostnem zanimanju mednarodne skupnosti pretežno lahko odpraviti, a kakor praviš, geopolitika rules the world.
Glede ločenosti cerkve od države se čisto strinjam s tabo. Hotel sem le poudariti, da načelo "cujus regio ejus religio" pravzaprav ne govori o ločenosti cerkve od države, ampak bolj o povezavi cerkve z državo ("čigar vlada -- tega vera") in o ločenosti cerkve ene države od tega, kar bi drugače zahtevale druge države. Cujus regio ejus religio je bil takrat dobrodošel korak naprej, ker je pomenil, da naj se ena država ne vtika v to, kakšno vero ima druga država. Ni pa še zagotovil državljanom zaščite pred tem, da jim ne bi lastna država vsiljevala neke vere, ki je oni sicer ne marajo. To je pa pomemben dodatni korak naprej od "cujus regio ejus religio"; ne vem točno, kdaj se je najprej pojavil, ampak po mojem ne kaj dosti pred 18. stoletjem (npr. ameriška ustava že ima nekaj na to temo).
Popolnoma se strinjam s tabo, da bi bilo dobro, če bi se svet malo bolj držal omenjenih načel. Sprašujem se samo, v kolikšni meri so ta načela sploh združljiva med sabo. Če zagovarjamo suverenost držav, to žal tudi pomeni, da si te države niti pod razno ne bodo dovolile, da bi jim neka zunanja entiteta (bodisi druga država ali pa OZN) srala po glavi. To bi dopustile šele, če bi imela ta zunanja entiteta dovolj moči, da bi jih v to prisilila -- potrebovali bi torej svetovno vlado, svetovno policijo itd. Ampak dokler obstajajo države, ki so se dejansko sposobne braniti več ali manj proti čemurkoli (če drugega ne, pa zato, ker imajo dovolj atomskih bomb, da lahko po potrebi uničijo cel svet), jim takšne svetovne vlade ne bo mogoče vsiliti -- same pa nanjo tudi ne bodo pristale (oz. bodo pristale le na kaj tako impotentnega, kot je sedanja OZN). Ena možnost bi še bila, če bi uspel prepričati prebivalce takih držav, da bi začeli čutiti več lojalnosti do svetovne države namesto do svoje lastne; da bi bili torej bolj kozmopoliti kot (lokal)patrioti. Ampak za to najbrž ni prav veliko možnosti, saj imajo države leta in leta časa, da ljudi prek šol in medijev navajajo na lojalnost do sebe, ne pa do sveta kot celote; v takih razmerah bi težko prepričali dovolj ljudi, da bi podprli kakšno zmanjšanje suverenosti lastne države.
Post a Comment