Dnevni gnevni triptih

Matr pa ta »post-počitniška depresija«…, že cel teden sem ko en zombi…Če pa nisem zombi, sem pa siten…, ta sitnoba pa se je zares manifestirala šele danes. V ponedeljek, ko sem odšel po sveže cajtnge do kaslca, sem na vratcih opazil nalepko »Direkt«, kaselc pa je vseboval izvod le tega. Hm…Odpopam nadležno nalepko in Direkt zadegam v škatlo za neželeno pošto, ki stoji poleg. Ob tem sem se spomnil, da sem pred časom nalepil nalepko, ki prepoveduje odmetavanje reklamnih letakov, a jo je nekdo sunil in od takrat se mi še ni dalo na pošto po novo ali pa se preprosto nisem na to spomnil, ko sem bil tam. Danes zjutraj pridem do kaslcev in spet je ena nalepka preveč. Tokrat je čisto bela, na njej pa s črnim flumastrom piše »Dir«. Odprem kaslc in iz njega plane sveži Direkt. Uide mi polglasna kletvica. Odlepim prekleto nalepko (drugič) in Direkt zadegam v škatlo za neželeno pošto (drugič). Če se to ponovi, se bom grobo pritožil…Le zakaj posiljujejo s tem rumenim izmečkom tiskanih medijev? Mar ni bilo dovolj očitno, da me Direkt niti najmanj ne zanima s tem, da sem odpopal originalno nalepko s kaslca? So mislili, da se mi bo zdela navadna bela nalepka z napisom »Dir« kaj lepša, primernejša, uporabnejša ali manj opazna? Da jo bom spregledal in začel »brati« Direkt zato, ker se je znašel v kaslcu? Banda rumena! Včasih si res želim, da bi se lahko kaslc odzival na neželene dražljaje, da bi lahko npr. poštarju, ki skuša nalepiti nalepko za Direkt, priščipnil prste. Mogoče bi moral strenirati kakšno veverico v divjo zver in jo skriti v kaslc…

Z mračnim čelom se butnem za mizo in ob čajčku preletim naslovnico Dnevnika. V oči se mi zapičita dva naslova, ki se mi prerineta skozi lobanjo in mi s spretnim »indijanskim ognjem« razdražita živčni center, ki je bil že buden zaradi incidenta z Direktom. Naslova »Vojska umika iz uporabe skoraj polovico tankov« in »Se na semaforje vrača utripajoča zelena?« se kruto poigrata s centrom za bentenje, ki zbudi službo za gangliranje v desnem režnju. »Pred petimi leti je prenova tankov T-55 stala kar 12,5 milijarde tolarjev, danes pa jih vojska že umika iz uporabe…«, je okoli umika tankov povedal nadaljnji tekst, potem pa še »Za opremljanje 74. bataljona ter preostalih dveh bataljonov iz Celja in Ljubljane bo obrambno ministrstvo že v letošnjem letu začelo z nakupi 135 kolesnih oklepnih vozil 8×8, za kar bodo porabili kar 63 milijard tolarjev.«. Ob silnem in nepotrebnem zapravljanju naše drage vlade me je zabolel še levi reženj ter zdramil še biro za gnevljenje. Na vprašanje zakaj se to dogaja, me je popolnoma pomirilo, ko sem prebral razlago generalštaba slovenske vojske, ki pojasnjuje, da bataljon preoblikujejo, saj mora do leta 2010 postati osnova za oblikovanje bataljonske bojne skupine, ki bo namenjena tudi operacijam zveze Nato. Aaaaahhhhhh! Aja zatooooo….! Pred petimi leta pa nismo imeli pojma, da bomo šli v N.A.T.O. in, da bomo morebiti potrebovali kaj drugega kot prenovljene stare ruske tanke, ki so dediščina stare Jugo armije…In zdaj bomo kupili neke osemkolesnike, ki se bodo izkazali kot slaba oprema za puščavski teren in bomo te prodali kakšni banana republiki po bagatelni ceni ali pa jih lično zapakirali za deževne dni, kar se bo zgodilo tudi »odsluženim« tankom, potem pa kupili kakšno novo izraelsko robo, ki se bo prav tako izkazala za neuporabno, na koncu pa dodali še tri Pilatuse avijaciji slovenske vojske, kjer bodo odlično kritje za balonarsko eskadriljo. Tudi razmerja ne razumem…Skoraj polovico (30 tankov) bomo upokojili, namesto njih pa bomo nabavili 135 oklepnih vozil…Hm…To so štirje osemkolesniki na en tank...

Kako naj se ob naslovu »Se na semaforje vrača utripajoča zelena?« ne spomnim na famozne registracijske nalepke za avtomobile, pri katerih je bilo očitno, da jih je izdeloval prijatelj prejšnje vlade, ker pa ta prijatelj ni prijatelj sedanje vlade, mu ta odvzame delo in denar nameni kakšni drugi kretenski stvari, npr. za novo podobo slovenskega tolarja, za katerega se sploh še ne ve, kdaj ga bo zamenjal evro? Me prav zanima, koliko je stala menjava sistema semaforjev (sicer se spomnim, da sem slišal neko bizarno številko, ki se je navezovala na posamezno ureditev križišča, a sem jo pozabil…) in koliko bo stala ponovna…In, poglej no poglej, nehote se spomnim tudi na referendum o delovnem času trgovin…Iz slovenskega proračuna se pljune približno 600 milijonov tolarjev za izvedbo referenduma…In, ko se je spisal nekakšen dopolnilni zakon, ki izničuje rezultate referenduma, je očitno, da je šlo tistih 600 milijonov v nepovrat, saj do dejanske spremembe delovnih časov sploh ni prišlo. Zanima me tudi, koliko je šlo denarja, da se je vsak zaselek z več kot tremi hišami odločil za ustanovitev lastne občine in, da je teh v Sloveniji že skoraj toliko kot župnij. In pri vseh potezah, ki jih vleče vlada v zadnjem dobrem letu in po arogantnem, skrivnostnem in samopašnem vedenju ministrov, ki ga ti izkazujejo ljudstvu, si privošči minister Drobnič (minister za delo) fizični obračun z novinarko (kot najbrž veste, je Drobnič precej nasilno skušal umakniti novinarkino roko z mikrofonom), ki je očitno postavila zoprno vprašanje, na katerega pa je minister dolžan odgovoriti, saj vprašanje ni zadevalo državne varnosti. Sedaj pa letijo opravičila in izgovori…Me prav zanima, če bo Drobnič obdržal delovno mesto…Sam od sebe gotovo ne bo odstopil, saj samostojni odstopi niso ravno značilnost slovenskih ministrov (samo Rupel bi moral odstopiti, oz. bi ga morali zamenjati, že vsaj 16x), vprašanje pa je, ali se zdi našemu vrlemu premieru fizični obračun z novinarko zadosten razlog za zamenjavo ministra.