Tedenski pušeljc III.

Kombinacija veselega decembra in pa zasedanja OVSE (organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), ki bo do srede potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je ubitačna. V soboto sem se ob 15-ih optimistično odpravil v Interšpar na Viču, da bi opravil z nakupovanjem živil za prihajajoči teden. Zdelo se mi je namreč, da je narod zagotovo ob tem času na kosilih pri babicah, a kako sem se zmotil! Špar je bil poln! Ponavadi greva v nabavko skupaj z boljšo polovico, ki obvlada razporeditev polic v Šparu (jaz jih pač še vedno ne), tokrat pa sem šel sam in se zgubljal skoraj 2 uri po klinčevem Šparu! V tem času se je narod sicer rahlo porazgubil, a tisti, ki so ostali, so zganjali gnečo še za tiste, ki so že odšli. Še sreča, da sem lepo vzgojen, sicer bi kretena, ki svoj poln voziček postavi prečno in se mirno pogovarja po mobitelu, kao da je sam v celi štacuni, dodobra zatolkel in ga zadegal v ribarnico, mamicumuignorantsko! V takih trenutkih se v meni prebudi tisti zajebani praslovan z onstran Urala, ki bi planil po nič hudega slutečem japiju in ga spremenil v sončni prah s kakšnim praorožjem in pod vplivom pristne vodke iz kakšnega neuglednega stepskega gomolja! Včasih je dobra vzgoja pravo prekletstvo! Hm…, omenil sem še OVSE…Klinc gleda, bando neorganizirano mesta Ljubljane! Zakaj hudiča niso organizirali zasedanja na Brdu pri Kranju, namesto, da so za tri dni zajebali promet v Ljubljani? Bi s tem preveč motili dušni mir našega vrlega predsednika države ob sprehodih z njegovim psičkom? Kateri idiot zapre eno glavnih prometnih žil v mestu? »Strokovnjaki« pravijo, da ni šans, da lahko kakršnikoli obvozi nadoknadijo pretok 30.000 vozil na dan, kolikor naj bi jih prenašala Dunajska cesta na dan. Sploh pa ne vidim pomena obstoja organizacije OVSE. Kaj sploh počne ta organizacija drugega kot, da »nadzoruje« demokratičnost volitev v bivših republikah Sovjetske zveze in nudi našemu doktorju, literatu, intelektualcu, profesorju, svetovljanu, carju, ubermenschu in včasih tudi slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu izlete v tujino? Tudi, če pride do očitnih kršitev pri volitvah, OVSE ni sposoben aplicirati sankcij, temveč lahko poda le vrednotne sodbe, na katere pa se srednje azijski samodržci požvižgajo.

Zanimivost prihaja iz Ženeve, kjer se pogovarjajo, da bi »rdečemu križu« in »rdečemu polmesecu« dodali »rdeči kristal« kot še zadnji simbol prepoznavnosti mednarodnega rdečega križa. Namreč dogajalo se je, da je mnogo držav želelo sforsirati svoje rdeče simbole, ki pa so jih vse zavrnili. Zato je bilo predlagano, da bi »rdeči kristal« uporabljali tisti, ki se ne identificirajo niti z rdečim križem, niti z rdečim polmesecem! A zataknilo se je pri Izraelcih. Ti bi namreč radi imeli »rdečo Davidovo zvezdo«. Izraelski Magen David Adom - MDA (nekakšen židovski »rdeči križ«) uporablja »rdečo Davidovo zvezdo«, a ne spada pod okrilje mednarodnega rdečega križa. Židki so užaljeni in za svoj MDA pravijo, da je pogosto prvi na kraju nesreč in naravnih katastrof, mednarodna skupnost (oz. 192 držav podpisnic ženevske konvencije) pa kljub deklererani židovski ekspeditivnosti ne priznava »rdeče Davidove zvezde«. Mednarodna skupnost odgovarja, da je Davidova zvezda primarno izraelski državni simbol (v nasprotju s polmesecem, ki pod sabo združuje celoten muslimanski, rdeči križ pa krščanski svet), arabski svet pa kategorično zavrača priznanje »rdeče Davidove zvezde«. Tako naj bi »rdeči kristal« mogoče rešil nastalo situacijo, a tudi to je malo verjetno, saj so Izraelci rekli, da bodo novi simbol uporabljali le izven svojega ozemlja, Arabci pa so sitni, ker »rdeči kristal« po njihovem predstavlja nepotrebno popuščanje Izraelu. Sicer pa se je včeraj spet v Izraelu razstrelil samomorilski napadalec v nakupovalnem središču v Natanji in pobil 5 ljudi, Izraelci so še prej izjavili, da bodo nadaljevali s »preventivnimi« uboji islamskih skrajnežev, Shimon Peres (bivši večni voditelj izraelskih laburistov) pa je podprl Ariela Šarona, ki je zapustil stranko Likud in ustanovil novo stranko, za katero se že govori, da bo dobila večino na marčnih volitvah. Zakaj se stari fotri (Peres ima 82 let, Šaron pa 77) nočejo umakniti z oblasti in se hočejo na vsak način stegniti na prestolu?

»Blisk« je še ena abotna »humoristična« nanizanka, ki se vrti po malih ekranih v režiji RTV Slovenija. Je mar to že del programa, za katerega nam je vlada obljubljala boljšo kvaliteto? Mislim, da bi si lahko katera od televizij pri nas počasi lahko dovolila kakšno »humoristično« oddajo, ki ne bi delovala na principu »catch-all«. Vem, malo je slovenske publike in ta je močno razcepljena, toda to še ne pomeni, da morajo vse oddaje loviti čim širši krog gledalcev, kajti s tem se izgublja tako smisel kot tudi sporočilnost takšnih poskusov. Zakaj mora biti v vsaki slovenski »humoristični« nanizanki kakšen lik, ki ima govorno napako ali nam tuj naglas? »Blisk« je uredništvo rumenega časopisa, čigar šefica govori v »francoski slovenščini« - torej poudarja koroške »R-je«! Hahahahaha! Kako smešno! Chaplinovska klasika! Smeha polna skleda! A-ha, hahahahahaha! Ista fora je bila »Fata« v »humoristični nanizanki »TV dober dan« ali pa lik toplega bratca v taisti oddaji, da o "legendarnem" Vesotu, liku iz oddaje "Teater paradižnik" (ki je bila zadnja omembe gledljiva humoristična oddaja v Sloveniju), ki se je "prezaposlil" tudi v "Našo malo kliniko", niti ne govorim. Slovenskim televizijam še vedno ni jasno, zakaj so te »humoristične« nanizanke tak poden, ko pa vendar v njih igrajo same »zvezde«…Če vržeš 15 slovenskih igralskih »zvezd« brez samoiniciative v neko oddajo brez vsebine, ji te še ne garantirajo uspeha! »Blisk« mi je uspelo gledati celih 10 minut. Edina pozitivna stvar te oddaje je, da se igralci ne trudijo biti smešni in to tudi niso, kar je še vedno bolje kot v »Naši mali kliniki«, kjer se igralci na vse pretege trudijo biti smešni, a to niso. Aja…, ko smo že ravno pri »humorističnih« oddajah…, tudi Hribarjev »Hri-bar« je eno navadno matranje…Kar srce me boli, ko slutim perspektivo za uspeh, vidim pa le pristno slovensko povprečnost. Hribar se mi zdi dober radijski humorist (vsaj bil je…., že nekaj časa namreč nisem poslušal radia ga-ga), ki pa je na televiziji izgubil jajca, hrbtenico in kvaliteto…

Očitno pa se bo bitka med evropskim in ameriškim proizvajalcem potniških letal odvila na Kitajskem. Včeraj sta namreč kitajski premier Wen Jiabao in njegov francoski kolega Dominique de Villepin podpisala pogodbo po kateri bo francoska firma Airbus (proizvajalka novega največjega potniškega letala na svetu - Airbus A380) dobavila Kitajski 150 letal Airbus A320 (tudi Adria airways jih ima nekaj) za 10 milijard dolarjev. Ima pa sicer trenutno Boeing (ameriška konkurenca Airbusu) kar 70% delež svojih letal v kitajskem aerotransportu in je prejšnji mesec podpisal pogodbo za dobavo 70-ih letal Kitajski za 4 milijarde dolarjev. Airbus pa se s Kitajsko celo pogaja, da bi v prihodnjih letih na Kitajskem postavili fabriko letal Airbus, česar se veselijo tudi Kitajci, saj naj bi tam notranji potniški promet do leta 2010 narasel na 500 milijonov ljudi na leto. In kar je plus za Airbus, je plus za Evropo in hkrati minus za ZDA!