"All we are saying is give peace a chance..."
Saturday, December 24, 2005
Vox populi victrix
Včeraj sem, kot sem v gnevniškem zapisu napovedal, poslal še e-mail pritožbo na Telemah (eden od oligopolnih ponudnikov kabelske televizije), ker so zamenjali program “BBC World” s tretjim kanalom RTV Slovenije, s podnaslovom DZRS, ki bo v prihodnje prenašal “zasedanja” Državnega zbora. V odgovor sem dobil tole:
»Spoštovani,
naj se vam najprej iskreno opravičimo za nevšečnost. V Družbi UPC Telemach smo v sladu (??? banda nepismena..., ali je to celo cinično glajhšaltanje?) z zakonom o medijih 21.12.2005 pričeli s predvajanjem Parlamentarnega programa. V svoji programski shemi smo imeli tri informativne programe v angleškem jeziku. Z zamenjavo enega programa s Parlamentarnim programom v UPC Telemachovi programski shemi smo bili primorani umakniti en program iz naše programske sheme. BBC World bomo ponudili v digitalnem paketu, predvidoma v začetku leta 2006.
Zahvaljujemo se Vam za razumevanje!
Vaš UPC Telemach«
Kaj pomeni, da bi lahko spremljal BBC World z digitalnim paketom? – pomeni, da bi moral DOPLAČATI za tega ogled (najbrž gre za internetno TV ali kakšnen podoben poden)...To je bedno »nadomestilo«! Sicer sem še malce dvignil uzbuno med prijatelji in znanci, ki so naklonjeni BBC-ju in moja boljša polovica je naredila takisto, toda omembe vrednih rezultatov pritožb nisem pričakoval…Potem pa sem včeraj zgodaj popoldan dobil v odgovor še tole:
»BBC World znova v UPC Telemachovi programski shemi
Ljubljana, 23.december 2005. Družba UPC Telemach d.o.o. je v petek, 23.12.2005, ponovno vključila informativni program BBC World v programsko shemo, na kanal S 28, kateri je bil po novem predviden za Parlamentarni program.
Za ponovno vključitev programa BBC World smo se odločili, ker želimo ugoditi željam naših naročnikov, kateri so izkazali velik interes za nadalnje predvanje omenjenega programa.
UPC Telemach je program BBC World zamenjal s Parlamentarnim programom, ker je imel v svoji programski shemi 3 informativne programe v angleškem jeziku. Z zamenjavo programa BBC World s parlamentarnim programom sta naročnikom sta osta še vedno dva informativna programa v angleškem jeziku.
Kljub temu se je izkazalo, da je interes za BBC World izredno velik, zato smo se odločili, da ga vrnemo v progransko shemo.
Točno programsko mesto Parlamentarnega programa bo znano v začetku januarja 2006.
Držba Telemach d.o.o. se želi opravičiti vseh tistim naročnikom, katerim smo bili zaradi omenjene povzročili nezadovoljstvo.
Vse dodatne informacije: Julija Čeh, Vodja marketinga in odnosov z javnostmi, tel: (01) 5188 670, e-pošta: julija.ceh@upctelemach.si.«
Sčekiral sem TV in res je! BBC WORLD IS BACK! Očitno je še vedno veliko ljudi, ki dajo kaj na kvalitetna svetovna poročila! Še bolj pa me je presenetila splošna mobilizacija nezadovoljnega naroda, ki je vložil svoj protest in pa tako hiter odziv Telemaha! Me veseli, da se da kdaj še vplivati na samopašni slovenski storitveni sektor! Bravo ljudstvo! Mogoče bi bilo treba pa vlado kar direktno zasuti s pisnimi, elektronskimi in osebnimi pritožbami! Direkt med oči!!
P.S. Sive celice so si zaradi zmage priredile zabavo…Ne vem pa, kako so prišle do alkohola…
»Spoštovani,
naj se vam najprej iskreno opravičimo za nevšečnost. V Družbi UPC Telemach smo v sladu (??? banda nepismena..., ali je to celo cinično glajhšaltanje?) z zakonom o medijih 21.12.2005 pričeli s predvajanjem Parlamentarnega programa. V svoji programski shemi smo imeli tri informativne programe v angleškem jeziku. Z zamenjavo enega programa s Parlamentarnim programom v UPC Telemachovi programski shemi smo bili primorani umakniti en program iz naše programske sheme. BBC World bomo ponudili v digitalnem paketu, predvidoma v začetku leta 2006.
Zahvaljujemo se Vam za razumevanje!
Vaš UPC Telemach«
Kaj pomeni, da bi lahko spremljal BBC World z digitalnim paketom? – pomeni, da bi moral DOPLAČATI za tega ogled (najbrž gre za internetno TV ali kakšnen podoben poden)...To je bedno »nadomestilo«! Sicer sem še malce dvignil uzbuno med prijatelji in znanci, ki so naklonjeni BBC-ju in moja boljša polovica je naredila takisto, toda omembe vrednih rezultatov pritožb nisem pričakoval…Potem pa sem včeraj zgodaj popoldan dobil v odgovor še tole:
»BBC World znova v UPC Telemachovi programski shemi
Ljubljana, 23.december 2005. Družba UPC Telemach d.o.o. je v petek, 23.12.2005, ponovno vključila informativni program BBC World v programsko shemo, na kanal S 28, kateri je bil po novem predviden za Parlamentarni program.
Za ponovno vključitev programa BBC World smo se odločili, ker želimo ugoditi željam naših naročnikov, kateri so izkazali velik interes za nadalnje predvanje omenjenega programa.
UPC Telemach je program BBC World zamenjal s Parlamentarnim programom, ker je imel v svoji programski shemi 3 informativne programe v angleškem jeziku. Z zamenjavo programa BBC World s parlamentarnim programom sta naročnikom sta osta še vedno dva informativna programa v angleškem jeziku.
Kljub temu se je izkazalo, da je interes za BBC World izredno velik, zato smo se odločili, da ga vrnemo v progransko shemo.
Točno programsko mesto Parlamentarnega programa bo znano v začetku januarja 2006.
Držba Telemach d.o.o. se želi opravičiti vseh tistim naročnikom, katerim smo bili zaradi omenjene povzročili nezadovoljstvo.
Vse dodatne informacije: Julija Čeh, Vodja marketinga in odnosov z javnostmi, tel: (01) 5188 670, e-pošta: julija.ceh@upctelemach.si.«
Sčekiral sem TV in res je! BBC WORLD IS BACK! Očitno je še vedno veliko ljudi, ki dajo kaj na kvalitetna svetovna poročila! Še bolj pa me je presenetila splošna mobilizacija nezadovoljnega naroda, ki je vložil svoj protest in pa tako hiter odziv Telemaha! Me veseli, da se da kdaj še vplivati na samopašni slovenski storitveni sektor! Bravo ljudstvo! Mogoče bi bilo treba pa vlado kar direktno zasuti s pisnimi, elektronskimi in osebnimi pritožbami! Direkt med oči!!
P.S. Sive celice so si zaradi zmage priredile zabavo…Ne vem pa, kako so prišle do alkohola…
Thursday, December 22, 2005
Iz finfarja drobiž!
Zakon o RTV-ju, ki se je sforsiral in naj bi se udejanjal tudi z uvedbo novega programa Slovenija 3 ter s prenosi zasedanj parlamenta RS in nekaterih delavnih skupin na tem programu, je poskrbel za kolateralno škodo, zaradi katere sem ravnokar pop***il!
Včeraj sem se zvečer zleknil pred TV in si zaželel ogledati vesti iz sveta na programu “BBC World”. Vsaj enkrat na dan si ogledam poročila na tem kanalu…Če ne gledam dnevnika RTV Slovenije, si ogledam vsaj “head-linese” na BBC World. Ta vestičarski program je veliko boljši, kot sta konkurenta “Sky news” in pa slavni “CNN”. Slednji je še vedno pristranski (čeprav mnogo manj kot njegovi ameriški “konkurenti” s “Fox news” – ki je lajna ameriških klero-republikanskih, hardcore desničarskih kanalij – na čelu). “Sky news” pa je neke vrste britanski rumeni “tisk” oz. rumeni poročevalski program. No in, ko se je slika pokazala, mi je najprej skozi ušesa kresnil najedajoči “Piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii”, nato pa so se moje oči zaradi splošnega presenečenja izbuljile, ko so zagledale “pižamo” (pa ne reperja, niti ne kosa oblačil, temveč tisto sliko, ki jo ima RTV Slovenija takrat, ko program ne teče….) in napis v zgornjem levem kotu, ki pravi: “RTVSLO, DZRS”. Pogoltnil sem slino, in z diplomatskim argumentom: “Oooooo, celice…Postojte! Nikar še v luft! Še so možnosti za pogajanja!” zatrl spontano ustajo nekaj milijonov sivih celic, od katerih so nekatere imele že molotovke v rokah.
Potrpežljivo preiščem frekvence s programi, da bi našel “BBC World”. “Morebiti so ga pa samo prestavili…”, sem si naivno mislil, medtem, ko nekaj 100.000 sivih celic še ni zapustilo prizorišča prihajajoče sinaptične vstaje. Naka…, BBC-ja ni nikjer…”Nič…, bom jutri poklical Telemach (enega izmed oligopolnih ponudnikov kabelske televizije v Ljubljani) in jih pobaral, kaj hudiča počno...”, sem si rekel in dal čez noč na hladno še preostale sive celice, ki bi rade pop***ile že kar takoj (heh…, kot je to počel nekoč naš lider Tito, ki je pred obiski prijateljskih tiranov za čas njihovega bivanja vse deviantne osebke in klošarje dal v čuze, da bi stvar lepše izpadla…)
Danes zjutraj je bila situacije še vedno ista. Odpahnem sinaptične pripore, kjer so noč preživele ustajniške sive celice in so bile zdaj res tečne, jih spustim v center za govor, zavrtim telefon za pomoč uporabnikov in dobim operaterko. Povem kakšna je situacija in povprašam, kako je s tem. V odgovor mi pove, da je program “RTVSLO, DZRS” res ZAMENJAL “BBC World”. “Mi hočete povedati, da BBC-ja od sedaj preprosto ne bo več?”. No, baje, da bodo v začetku leta dali možnosti, da se BBC še vedno spremlja ali preko računalnika, ali pa mogoče še kako…”Kako to mislite, MOGOČE še kako? Zakaj niste zamenjali kakšen drug program, npr. “VOX”, ali pa “Petelin TV”, “RTL 3”, “TV5”?” Dejansko je na voljo mnogo več bolj primernih kanalov za zamenjavo, kot pa BBC World!!!! Odgovor: “Ne vem, gospod…”, “Okej…, kako bom obveščen o alternativnih možnostih sprejemanja BBC-ja?”, “Na našem info kanalu, ali pa na internetu…” (niti pod razno ni to odgovor, ki sem ga pričakoval in še manj želel…, saj me bodo o možnostih obvestili osebno, ker jim bom to napisal v gnevni e-mail, ki ga bom poslal koj, ko dokončam tale gnevniški zapis…) “In kdaj bo to v začetku leta?” (začetek leta je tudi februar ali pa marec…), (ona pa zdolgočaseno, tečno in osorno) “Joj, ne vem kdaj bo to točno…”
Takrat pa sive celice v luft! To je bila pa kaplja čez rob! Nihče ne obvesti, da bodo zamenjali nek program, potem se jim pa še izgovarjati ne da, ali kaj? Kje so fraze tipa: “Gospod, osebno vas bomo obvestili, ko se bo stvar uredila v vaš prid (torej v prid uporabnika, ki plačuje gnar za storitev)!”, “Oprostite, gospod, se bomo potrudili in Vam ustregli!”, “Še danes bo urejeno, gospod!”. Toda vedel sem se vseeno civilizirano, čeprav operaterka tega nikakor ni zaslužila. Povsem hladno sem jo oštel: “Samo brez osornosti, prosim…”, sledila je dobra sekunda popolne tišine, potem pa sem dodal še: “Pa hvala za izčrpne informacije! Lep dan….”, prizadeta operaterka pa je le užaljeno in še bolj hladno od mene odvrnila le: “Nasvidenje…” in koj odložila slušalko. Hvala lepa za take usluge.
Nikakor ne bom trdil, da mi je trenutni liberal-hardcore-kapitalizem, ki ga je Slovenija sprejela na široko odprtih rok in ga naredila za svojega (o širšem vplivu tega na slovensko družbo kdaj drugič….), ne vem kako všeč…Je pa trenutno veljavni sistem in temu se je pač treba do neke mere prilagajati…Toda, če je v tem sistemu uporabnik, oz. potrošnik “car”, potem naj se ponudniki tudi tako vedejo in se prilagajajo…A se v Sloveniji ne…Zakaj? Zato, ker je veliko preveč monopolov in mnogo premalo svobodne konkurence, da bi tako opevani kapitalizem uspeval, kot je zamišljen…Jaz recimo ne morem imeti drugega kabelskega operaterja, ker imajo ti Ljubljano razdeljeno po becirkih...in v becirku, kjer živim, je na voljo samo en operater. To ni svobodni trg in to ni svobodna konkurenca, ki naj bi bila značinosti kapitalizma, če že ne temeljna kamna! Če kdo ve za kakšno rešitev, jo bom prav rad poslušal, oz. prebral.
P.S. Nadaljevanje nedvomno sledi!!!
Včeraj sem se zvečer zleknil pred TV in si zaželel ogledati vesti iz sveta na programu “BBC World”. Vsaj enkrat na dan si ogledam poročila na tem kanalu…Če ne gledam dnevnika RTV Slovenije, si ogledam vsaj “head-linese” na BBC World. Ta vestičarski program je veliko boljši, kot sta konkurenta “Sky news” in pa slavni “CNN”. Slednji je še vedno pristranski (čeprav mnogo manj kot njegovi ameriški “konkurenti” s “Fox news” – ki je lajna ameriških klero-republikanskih, hardcore desničarskih kanalij – na čelu). “Sky news” pa je neke vrste britanski rumeni “tisk” oz. rumeni poročevalski program. No in, ko se je slika pokazala, mi je najprej skozi ušesa kresnil najedajoči “Piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii”, nato pa so se moje oči zaradi splošnega presenečenja izbuljile, ko so zagledale “pižamo” (pa ne reperja, niti ne kosa oblačil, temveč tisto sliko, ki jo ima RTV Slovenija takrat, ko program ne teče….) in napis v zgornjem levem kotu, ki pravi: “RTVSLO, DZRS”. Pogoltnil sem slino, in z diplomatskim argumentom: “Oooooo, celice…Postojte! Nikar še v luft! Še so možnosti za pogajanja!” zatrl spontano ustajo nekaj milijonov sivih celic, od katerih so nekatere imele že molotovke v rokah.
Potrpežljivo preiščem frekvence s programi, da bi našel “BBC World”. “Morebiti so ga pa samo prestavili…”, sem si naivno mislil, medtem, ko nekaj 100.000 sivih celic še ni zapustilo prizorišča prihajajoče sinaptične vstaje. Naka…, BBC-ja ni nikjer…”Nič…, bom jutri poklical Telemach (enega izmed oligopolnih ponudnikov kabelske televizije v Ljubljani) in jih pobaral, kaj hudiča počno...”, sem si rekel in dal čez noč na hladno še preostale sive celice, ki bi rade pop***ile že kar takoj (heh…, kot je to počel nekoč naš lider Tito, ki je pred obiski prijateljskih tiranov za čas njihovega bivanja vse deviantne osebke in klošarje dal v čuze, da bi stvar lepše izpadla…)
Danes zjutraj je bila situacije še vedno ista. Odpahnem sinaptične pripore, kjer so noč preživele ustajniške sive celice in so bile zdaj res tečne, jih spustim v center za govor, zavrtim telefon za pomoč uporabnikov in dobim operaterko. Povem kakšna je situacija in povprašam, kako je s tem. V odgovor mi pove, da je program “RTVSLO, DZRS” res ZAMENJAL “BBC World”. “Mi hočete povedati, da BBC-ja od sedaj preprosto ne bo več?”. No, baje, da bodo v začetku leta dali možnosti, da se BBC še vedno spremlja ali preko računalnika, ali pa mogoče še kako…”Kako to mislite, MOGOČE še kako? Zakaj niste zamenjali kakšen drug program, npr. “VOX”, ali pa “Petelin TV”, “RTL 3”, “TV5”?” Dejansko je na voljo mnogo več bolj primernih kanalov za zamenjavo, kot pa BBC World!!!! Odgovor: “Ne vem, gospod…”, “Okej…, kako bom obveščen o alternativnih možnostih sprejemanja BBC-ja?”, “Na našem info kanalu, ali pa na internetu…” (niti pod razno ni to odgovor, ki sem ga pričakoval in še manj želel…, saj me bodo o možnostih obvestili osebno, ker jim bom to napisal v gnevni e-mail, ki ga bom poslal koj, ko dokončam tale gnevniški zapis…) “In kdaj bo to v začetku leta?” (začetek leta je tudi februar ali pa marec…), (ona pa zdolgočaseno, tečno in osorno) “Joj, ne vem kdaj bo to točno…”
Takrat pa sive celice v luft! To je bila pa kaplja čez rob! Nihče ne obvesti, da bodo zamenjali nek program, potem se jim pa še izgovarjati ne da, ali kaj? Kje so fraze tipa: “Gospod, osebno vas bomo obvestili, ko se bo stvar uredila v vaš prid (torej v prid uporabnika, ki plačuje gnar za storitev)!”, “Oprostite, gospod, se bomo potrudili in Vam ustregli!”, “Še danes bo urejeno, gospod!”. Toda vedel sem se vseeno civilizirano, čeprav operaterka tega nikakor ni zaslužila. Povsem hladno sem jo oštel: “Samo brez osornosti, prosim…”, sledila je dobra sekunda popolne tišine, potem pa sem dodal še: “Pa hvala za izčrpne informacije! Lep dan….”, prizadeta operaterka pa je le užaljeno in še bolj hladno od mene odvrnila le: “Nasvidenje…” in koj odložila slušalko. Hvala lepa za take usluge.
Nikakor ne bom trdil, da mi je trenutni liberal-hardcore-kapitalizem, ki ga je Slovenija sprejela na široko odprtih rok in ga naredila za svojega (o širšem vplivu tega na slovensko družbo kdaj drugič….), ne vem kako všeč…Je pa trenutno veljavni sistem in temu se je pač treba do neke mere prilagajati…Toda, če je v tem sistemu uporabnik, oz. potrošnik “car”, potem naj se ponudniki tudi tako vedejo in se prilagajajo…A se v Sloveniji ne…Zakaj? Zato, ker je veliko preveč monopolov in mnogo premalo svobodne konkurence, da bi tako opevani kapitalizem uspeval, kot je zamišljen…Jaz recimo ne morem imeti drugega kabelskega operaterja, ker imajo ti Ljubljano razdeljeno po becirkih...in v becirku, kjer živim, je na voljo samo en operater. To ni svobodni trg in to ni svobodna konkurenca, ki naj bi bila značinosti kapitalizma, če že ne temeljna kamna! Če kdo ve za kakšno rešitev, jo bom prav rad poslušal, oz. prebral.
P.S. Nadaljevanje nedvomno sledi!!!
Wednesday, December 14, 2005
Ena ta moška…
Mater vola, kako mi gredo SUV-i na jetra (SUV = sports utility vehicle, po domače “terenc” ali pa kar “jeep”). V Ameriki so v modi že kar lep čas, oziroma je beseda “moda” v tem primeru malce podcenjujoč izraz, saj so SUVi v Ameriki kar del njihove “kulture” (če se ji lahko tako sploh reče, saj povprečen jogurt po enem tednu na luftu izoblikuje več kulture…). Noben Američan nisi, če nimaš enega ali dva tovornjaka, s katerim si velik in glasen in svinjaš okolje še enkrat bolj kot vsi ostali! Vsaka avtomobilska firma mora imeti v ponudbi vsaj enega terenca. Trend zahteva! Potrošniki zahtevajo! Samo poglejte Porsche. Firma slovi (je slovela) po dirkalnih avtomobilih, a se je še ta izneverila tradiciji in sestavila Porsche SUV, katerega osnovno verzijo dobite že za borih 8 milijončkov (če bi Ferrari sestavil SUVa, bi še nekako zastopil, saj je firma v preteklosti sestavljala traktorje in, če zmešaš traktor in športno vozilo dobiš, ta-da, seveda “SUV”). Dostikrat sem se že s kom sporekel, ker sem dejal, da so SUVi en navaden jajc in, da bi jih 97% vseh pretopil v traktorje, da bi bili vsaj uporabni. Trend kupovanja SUVov pa je izbil tudi v Sloveniji in to na veliko.
Terenec je gotovo zelo uporabna zadeva, če živiš v neki hosti sredi Minnesote, v Sibiriji, kot upravljalec gorske koče na Krvavcu ali pa če si gozdar. Če pa živiš v mestu in avto uporabljaš za pot v službo in nazaj, za družinske izlete in počitnice, pa nimaš s tem avtom kaj početi, razen razkazovati svoj manjko. Pa slišim:
“Kaj, kaj, če bi jest meu tacga đipa, bi se z njim of roud furou!”
Bi se klinac! Me prav zanima, kateri bedak bi svojega mercedezovega SUVa za 20 milijonov zapeljal s ceste! Kaj pa, če mu ga kakšna smrekova vejica odrgne?
Kot udeleženca v prometu mi gredo SUVi na ganglije tudi zato, ker se čez njih nič ne vidi. Je tako, kot bi vozil za klinčevim kombijem ali tovornjakom. V mestu je že tako gneča, te plehnate krave pa zabijejo še tisto malenkost prostora, ki ga je ostalo. Zadeve imajo obupen obračalni krog in se v mestu vedejo kot nasedli kiti. In, ko pristavim:
“Madona, saj nimaš teh dinozavrov kje parkirati…”, fašem nazaj v odgovor:
“Kako to misliš? Lahko ga parkiraš KJERKOLI!”
AJA? AJA? Navaden BMW je seveda preveč športno nizek, da bi ga parkiral na stopnicah pred Maximarketom, ali pa na kakšnem visokem pločniku, ki je bil tako postavljen ravno zato, da ne bi bedaki parkirali na njemu! In sedaj lahko počno tudi to! Hura! Aja, pa še to.., če kakšen car parkira svoj avto na kolesarsko stezo, greš lahko še nekako mimo in mu odbiješ retrovizor, če pa kolesarsko zaparkira SUV, pa lahko le preklinjaš lastnika, sestopiš z bicikla in med glasnim preklinjanjem kolovratiš mimo SUVa in preko betonskih protiparkirnih blokov z rožicami, ki stojijo malce preveč stran od ceste, da bi dejansko preprečevali napačno parkiranje. In to ti je “urbanistika” mesta Ljubljane.
V eni oddaji Top Gear na BBC-ju so testirali lastnosti BMW-jevega SUVa X3, ko z njim skreneš z asfalta. Obnesel se je ka-ta-stro-fal-no! Parkrat se je obupno zataknil na nič kaj preveč grozečem terenu, na terenu, ki bi ga premagala Fiat Panda 4x4, brez heca…Vsa sodobna elektronika ni pomagala ama baš nič! So pa v zadnjem času v porastu tudi slavni ameriški SUVi Hummer, oz Humvee, ki jih uporablja tudi ameriška vojska in, ki jih je naša preljuba armada kupila ene 30 za vožnjo po kozjih stezicah Triglavskega narodnega parka in za slalom v gosto razraščenem Kočevskem pragozdu. Najprej je imel takšnega “kita” Danilo Slivnik – bivši urednik slovenskega desničarskega tednika Mag, v zadnjih treh dneh pa sem videl še 3. En je bil še “old school” izvedba v beli barvi in s kasonom kot pri tovornjakih – ja, ja…ma se splača, ker lahko tako naložiš par regalov iz nakupovalnega središča, samo še viličarja rabiš, da dosežeš kason… - , dva pa sta bila že v urbani izvedbi (Hummer dela tudi “mestne” različice sicer vojaškega SUVa in ti so lepo zaobljeni)…En me je skoraj prevozil, ko je divjal po zasneženih ljubljanskih ulicah sredi noči…Precej beden občutek, ko se proti tebi veliko prehitro podi 6 občutno premočnih žarometov (ki gotovo pridejo prav v tundri ali pa med vožnjo preko avstralskih puščav polnih neopreznih kengurujev) na neki pravtako hitri gmoti železovine, ki je veliko preširoka (vsaj za evropske ceste), nato pa ti, ko gre mimo, ves sneg nameče čez cel avto. Me prav zanima, kaj bi si mislil lastnik “urbanega” Humveeja, proti kateremu bi se podil najnovejši švabski tank s 15 premočnimi lučmi, topom in prikladno strojnico…Točno vem, kaj bi si mislil…Mislil bi si: “U, jebenti, kje si lohk to kupim?”
Pravi ljubitelji terencov prisegajo pretežno na Roverje in se z njimi ganjajo po gozdovih. Opazili boste, da ti terenci niso polakirani in nimajo usnjene notranje opreme, ožarčene z LCD zasloni. Če želite voziti terenca tako kot se spodobi in po terenih, za kakršne je namenjen, potem se z njimi napotite po puščavah, vukojebinah, tundrah, grabnih, soteskah in gmajnah, kjer kar najbolj pozorno pazite na neuničevanje lokalne flore in favne (če odštejemo izpuh 30 litrov bencina na 100 km na reduktorju) ter gobarjev in si za pravo urbano vožnjo omislite vsaj Jugota, če je šlo vso premoženje za najnovejšega Mercedezovega SUVa.
Suma summarum:
1. Cena: cene SUV-ov se začno okoli 4 milijonov (razna korejska jajca), kontejnerji ameriške izdelave so okoli 6 milijonov, sledijo Land Roverji, ki koštajo od 13 do 18 milijonov, razni luksuzni Mercedesi in Porscheji pa so okoli 20 milijonov. Daleč najdražji je robati vojaški Hummer, ki ga dobite za slabih 30 milijonov, “urbane” izvedbe Hummerjev pa so med 6 in 12 milijoni.
2. Zmogljivost: Sicer je res, da imajo SUVi velike motorje in veliko konj (sploh za volani), toda ti jim ne pridejo prav nič prav pri mestni vožnji ali po avtocesti, 90% lastnikov SUVov pa jih sploh ne pelje na gmajno, kajti četudi bi jih, bi jih večina nemočno obtičala v blatu zaradi preveč “urbane” različice SUVa ali neznanja vožnje po divjem terenu.
3. Varnost: Od enega sogovornika, s katerim sem se prerekal okoli SUVov mi je na koncu iz obupa navrgel, da so ti avtomobili bolj varni. Vraga so! Pri mestni vožni (kar pomeni prilagojena hitrost do 70 kilometrov na uro na najhitrejših odsekih) je popolnoma vseeno, ali se počiš z BMW M5 ali pa z BMW X5, najebe bolj tisti, ki v slednjem primeru obtiči pod kolesi japija na amfetaminih v X5 SUVu – kar je po mojem mnenju nepotrebno ogrožanje sovoznikov po cestah in bi to štel kot kaznivo dejanje, oziroma vsaj prekršek – SUV je torej nevaren za soudeležence v prometu (res je, da si lahko človek kje nabavi tudi pravi tank, toda po nakupih se z njim gotovo ne bi smel vozakati). Pri hitrostih nad 120 kilometrov na uro pa je prav tako popolnoma vseeno kakšen avto imate, saj je preživetje nesreče pri takšni hitrosti že bolj vprašanje naklonjenosti zvezd, kot pa pridobljeno število varnostnih točk avtomobila v avtomagazinu.
4. Poraba: Ga ni SUVa, ki bi porabil manj kot običajen cestni avto. Pod 15 litrov v mestu ne pridete skozi…V najboljšem primeru ima SUV v mestu vsaj za dobro 1/3 večjo porabo, če ne več. Isto velja tudi na avtocesti, seveda…
5. Udobje: Gotovo se v prtljažniku Hummerja spi veliko udobneje kot na zadnjih sedežih Golfa, toda avti (razen kamperjev) na splošno niso namenjeni nudenju spalnih kapacitet, razen, če prodate dvo in pol sobno stanovanje v Ljubljani, da si s pridobljenimi milijoni lahko omislite najdražjega vojaškega Hummerja in vam ne ostane drugega, kot da spite v gepeku.
P.S. Me pa prav zanima, od kod izraz “Sports utility vehicle” – namreč, kaj je v tem tako športnega? To, da se debel američan s pomočjo lojtre spravi v svoj klinčev kontejner in se z njim odpelje v šoping?
Terenec je gotovo zelo uporabna zadeva, če živiš v neki hosti sredi Minnesote, v Sibiriji, kot upravljalec gorske koče na Krvavcu ali pa če si gozdar. Če pa živiš v mestu in avto uporabljaš za pot v službo in nazaj, za družinske izlete in počitnice, pa nimaš s tem avtom kaj početi, razen razkazovati svoj manjko. Pa slišim:
“Kaj, kaj, če bi jest meu tacga đipa, bi se z njim of roud furou!”
Bi se klinac! Me prav zanima, kateri bedak bi svojega mercedezovega SUVa za 20 milijonov zapeljal s ceste! Kaj pa, če mu ga kakšna smrekova vejica odrgne?
Kot udeleženca v prometu mi gredo SUVi na ganglije tudi zato, ker se čez njih nič ne vidi. Je tako, kot bi vozil za klinčevim kombijem ali tovornjakom. V mestu je že tako gneča, te plehnate krave pa zabijejo še tisto malenkost prostora, ki ga je ostalo. Zadeve imajo obupen obračalni krog in se v mestu vedejo kot nasedli kiti. In, ko pristavim:
“Madona, saj nimaš teh dinozavrov kje parkirati…”, fašem nazaj v odgovor:
“Kako to misliš? Lahko ga parkiraš KJERKOLI!”
AJA? AJA? Navaden BMW je seveda preveč športno nizek, da bi ga parkiral na stopnicah pred Maximarketom, ali pa na kakšnem visokem pločniku, ki je bil tako postavljen ravno zato, da ne bi bedaki parkirali na njemu! In sedaj lahko počno tudi to! Hura! Aja, pa še to.., če kakšen car parkira svoj avto na kolesarsko stezo, greš lahko še nekako mimo in mu odbiješ retrovizor, če pa kolesarsko zaparkira SUV, pa lahko le preklinjaš lastnika, sestopiš z bicikla in med glasnim preklinjanjem kolovratiš mimo SUVa in preko betonskih protiparkirnih blokov z rožicami, ki stojijo malce preveč stran od ceste, da bi dejansko preprečevali napačno parkiranje. In to ti je “urbanistika” mesta Ljubljane.
V eni oddaji Top Gear na BBC-ju so testirali lastnosti BMW-jevega SUVa X3, ko z njim skreneš z asfalta. Obnesel se je ka-ta-stro-fal-no! Parkrat se je obupno zataknil na nič kaj preveč grozečem terenu, na terenu, ki bi ga premagala Fiat Panda 4x4, brez heca…Vsa sodobna elektronika ni pomagala ama baš nič! So pa v zadnjem času v porastu tudi slavni ameriški SUVi Hummer, oz Humvee, ki jih uporablja tudi ameriška vojska in, ki jih je naša preljuba armada kupila ene 30 za vožnjo po kozjih stezicah Triglavskega narodnega parka in za slalom v gosto razraščenem Kočevskem pragozdu. Najprej je imel takšnega “kita” Danilo Slivnik – bivši urednik slovenskega desničarskega tednika Mag, v zadnjih treh dneh pa sem videl še 3. En je bil še “old school” izvedba v beli barvi in s kasonom kot pri tovornjakih – ja, ja…ma se splača, ker lahko tako naložiš par regalov iz nakupovalnega središča, samo še viličarja rabiš, da dosežeš kason… - , dva pa sta bila že v urbani izvedbi (Hummer dela tudi “mestne” različice sicer vojaškega SUVa in ti so lepo zaobljeni)…En me je skoraj prevozil, ko je divjal po zasneženih ljubljanskih ulicah sredi noči…Precej beden občutek, ko se proti tebi veliko prehitro podi 6 občutno premočnih žarometov (ki gotovo pridejo prav v tundri ali pa med vožnjo preko avstralskih puščav polnih neopreznih kengurujev) na neki pravtako hitri gmoti železovine, ki je veliko preširoka (vsaj za evropske ceste), nato pa ti, ko gre mimo, ves sneg nameče čez cel avto. Me prav zanima, kaj bi si mislil lastnik “urbanega” Humveeja, proti kateremu bi se podil najnovejši švabski tank s 15 premočnimi lučmi, topom in prikladno strojnico…Točno vem, kaj bi si mislil…Mislil bi si: “U, jebenti, kje si lohk to kupim?”
Pravi ljubitelji terencov prisegajo pretežno na Roverje in se z njimi ganjajo po gozdovih. Opazili boste, da ti terenci niso polakirani in nimajo usnjene notranje opreme, ožarčene z LCD zasloni. Če želite voziti terenca tako kot se spodobi in po terenih, za kakršne je namenjen, potem se z njimi napotite po puščavah, vukojebinah, tundrah, grabnih, soteskah in gmajnah, kjer kar najbolj pozorno pazite na neuničevanje lokalne flore in favne (če odštejemo izpuh 30 litrov bencina na 100 km na reduktorju) ter gobarjev in si za pravo urbano vožnjo omislite vsaj Jugota, če je šlo vso premoženje za najnovejšega Mercedezovega SUVa.
Suma summarum:
1. Cena: cene SUV-ov se začno okoli 4 milijonov (razna korejska jajca), kontejnerji ameriške izdelave so okoli 6 milijonov, sledijo Land Roverji, ki koštajo od 13 do 18 milijonov, razni luksuzni Mercedesi in Porscheji pa so okoli 20 milijonov. Daleč najdražji je robati vojaški Hummer, ki ga dobite za slabih 30 milijonov, “urbane” izvedbe Hummerjev pa so med 6 in 12 milijoni.
2. Zmogljivost: Sicer je res, da imajo SUVi velike motorje in veliko konj (sploh za volani), toda ti jim ne pridejo prav nič prav pri mestni vožnji ali po avtocesti, 90% lastnikov SUVov pa jih sploh ne pelje na gmajno, kajti četudi bi jih, bi jih večina nemočno obtičala v blatu zaradi preveč “urbane” različice SUVa ali neznanja vožnje po divjem terenu.
3. Varnost: Od enega sogovornika, s katerim sem se prerekal okoli SUVov mi je na koncu iz obupa navrgel, da so ti avtomobili bolj varni. Vraga so! Pri mestni vožni (kar pomeni prilagojena hitrost do 70 kilometrov na uro na najhitrejših odsekih) je popolnoma vseeno, ali se počiš z BMW M5 ali pa z BMW X5, najebe bolj tisti, ki v slednjem primeru obtiči pod kolesi japija na amfetaminih v X5 SUVu – kar je po mojem mnenju nepotrebno ogrožanje sovoznikov po cestah in bi to štel kot kaznivo dejanje, oziroma vsaj prekršek – SUV je torej nevaren za soudeležence v prometu (res je, da si lahko človek kje nabavi tudi pravi tank, toda po nakupih se z njim gotovo ne bi smel vozakati). Pri hitrostih nad 120 kilometrov na uro pa je prav tako popolnoma vseeno kakšen avto imate, saj je preživetje nesreče pri takšni hitrosti že bolj vprašanje naklonjenosti zvezd, kot pa pridobljeno število varnostnih točk avtomobila v avtomagazinu.
4. Poraba: Ga ni SUVa, ki bi porabil manj kot običajen cestni avto. Pod 15 litrov v mestu ne pridete skozi…V najboljšem primeru ima SUV v mestu vsaj za dobro 1/3 večjo porabo, če ne več. Isto velja tudi na avtocesti, seveda…
5. Udobje: Gotovo se v prtljažniku Hummerja spi veliko udobneje kot na zadnjih sedežih Golfa, toda avti (razen kamperjev) na splošno niso namenjeni nudenju spalnih kapacitet, razen, če prodate dvo in pol sobno stanovanje v Ljubljani, da si s pridobljenimi milijoni lahko omislite najdražjega vojaškega Hummerja in vam ne ostane drugega, kot da spite v gepeku.
P.S. Me pa prav zanima, od kod izraz “Sports utility vehicle” – namreč, kaj je v tem tako športnega? To, da se debel američan s pomočjo lojtre spravi v svoj klinčev kontejner in se z njim odpelje v šoping?
Friday, December 09, 2005
Vojni obtoženec in vojni hujskač
GOTOVINA je gotova! Na Kanarskih otokih je bil v hotelu s štirimi zvezdicami aretiran zloglasni haaški obtoženec, general Ante Gotovina, ki je bežal in se skrival pred zakonom zadnje 4 leta. Nadenj so med ležerno večerjo uleteli specialci španske Interpolove celice ter ga začopatili z dvema ponarejenima potnima listoma in kar 12.000 evrov v gotovini. Iz potnih listov je bilo razvidno, da je bil Gotovina v 4 letih bega v Argentini, Čilu, na Kitajskem, Češkem, v Rusiji, na Tahitiju in pred Kanarci še na Mauritiusu. Fino se živi...Le kdo mu je ves ta čas izplačeval štipendijo? Mu je mogoče pokojni Franjo Tuđman izplačal milijone za vlogo v domovinskom ratu? Si je Gotovina gotovino nabral med vojno? Ulov Gotovine je Hrvaški nedvomno odstranil največjo oviro pri približevanju Evropski uniji, hrvaškemu narodu pa stopil na še vedno razboljen žulj, saj ima generala večina Hrvatov za heroja (če ste se zadnje čase kaj vozili po Dalmaciji, ste težko spregledali jumbo plakate s sliko Gotovine in pripisom »Gotovina – ratni junak!«, prav tako ni težko uočiti slike Gotovine, ki visijo po dalmatinskih barčkih – namesto Tita Ante – letos sem eno opazil celo v nekem baru na Pelješcu). Na aretacijo so se Hrvati odzvali nadvse burno. V Zadru, Bibinjah, Biogradu, Sv. Filipu in Jakovu ter v Pakoštanih (rojstna vas Gotovine) so hrvaški patrioti metali hlode na ceste, zažigali kontejnerje in avtomobilske gume ob cestah, razbijali avtobusne postaje, nekatere ceste v okolici Zadra pa so morali zaradi ludističnih izpadov tudi za določen čas zapreti. V Zagrebu so na trgu sv. Marka priprli 11 protestnikov zaradi kaljenja miru, ker so nekateri razbili nekaj oken na vladnem poslopju (narod je skandiral: »Mesiću, cigane!"), v Gospiću so veterani domovinskog rata organizirali miroljuben shod v podporo prijetemu generalu, za nedeljo pa je v Splitu napovedan protest, na katerem naj bi se zbralo kar 100.000 domoljubov. Pol Hrvatov meni, da je aretacija Gotovine slaba stvar za Hrvaško in le petina je mnenja, da je to za Hrvaško dobro. Za prav posebno patriotsko gesto pa so poskrbeli na Hrvatskem web portalu> , na katerem so pozvali k zavezovanju rumenih trakov na vidna mesta v podporo generalu.
Patriotsko zgodovinski intermezzo: Rumeni trakovi izvirajo iz ameriške državljanske vojne. Takrat se je zavezovalo te trakove, ko se je pričakovalo vrnitev vojakov (v povezavi s tem je nastal tudi pop komad iz '70 let z naslovom »Tie a yellow ribbon round the old oak tree« (prev. »Zaveži rumeni trakec okoli starega hrasta«). Trakovi so postali del ameriške patriotske folklore, saj so jih zavezovali tudi leta 1981 ob vrnitvi 52-ih talcev, ki so jih 444 dni v ameriški ambasadi v Teheranu zadrževali Homeinijevi revolucionarni študentje in pa ob vračanju soldatov iz prve zalivske vojne (za ponovno zavezovanje ob prihodu soldatov iz druge zalivske vojne pa bo treba še malce počakati…).
Glavni haaški tožilki Carli Del Ponte ni uspelo prikrivati širokega nasmeška ob aretaciji generala Gotovine. Haaška obtožnica Gotovino bremeni nasilnega izgona 200.000 Srbov, poboja 150 Srbov, ki naj bi se jih pod njegovo komando (vodil je namreč južni krak Operacije Oluja leta '95) ustrelilo, zaklalo ali zažgalo, obtožen pa je tudi dopuščanja brezglavega ropanja in vsesplošnega uničevanja. Me pa prav zanima, ali se bo tudi sojenje proti Gotovini sprevrglo v patetično farso, kot se je to zgodilo z Miloševićevim primerom in se trenutno dogaja tudi s primerom Sadama Huseina (zadnjič je okregal sodnika kot 5-letnega otroka in protestno zapustil sodišče, katerega ne priznava in se vanj kao ne misli več vrniti)?
Iranski konservativni predsednik AHMADINEJAD, ki je pred nekaj tedni prikotalil, da bi bilo treba Izrael zbrisati z zemljevida sveta, je bil tokrat bolj »zmeren« in je najprej podvomil o razsežnosti holokavsta, potem pa dodal, da »…če evropske države trdijo, da so med drugo svetovno vojno pobijale Žide, zakaj potem ne priskrbijo sionističnemu režimu del Evrope….Nemčija in Avstrija lahko odstopita sionističnemu režimu dve ali tri province in problem bi bil rešen.«. Najprej so poblazneli Izraelci, potem Američani, nato še Avtrija in Nemčija, ki sta iranska veleposlanika poklicali na razgovor. Ahmedinejad je po kar nekaj letih prvi iranski voditelj, ki je javno pozval k uničenju Izraela, izraelski zunanji minister Silvan Šalom pa je začel strašiti, da Teheran razvija rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele »...vse evropske prestolnice!«. Rakete dolgega dosega, iranske jedrske ambicije in psihopatski predsednik so jako slaba kombinacija. Da bi se ji izognili, ZDA in Evropska unija zahtevata, da se Iran za vedno odpove bogatenju urana. Kompromisni načrt predvideva, da bi uran pod nadzorstvom IAEA (Mednarodna agencija za jedrsko energijo) predelali v Iranu, bogatili pa v Rusiji, da bi se s tem zagotovilo, da bo uran obogaten le do stopnje, potrebne za jedrsko gorivo. Če se bo napetost stopnjevala in, če bo Iran preveč pogumen, se utegne zgoditi, da se bo Izrael res odločil za kakšen »preventiven« napad na iranske jedrske inštalacije (Izrael je to enkrat že storil, ko je »preventivno« napadel iraški jedrski reaktor v '90 letih po prvi zalivski vojni), kar pa se zna spremeniti v katastrofo, da ne rečem vojno širšega obsega.
Patriotsko zgodovinski intermezzo: Rumeni trakovi izvirajo iz ameriške državljanske vojne. Takrat se je zavezovalo te trakove, ko se je pričakovalo vrnitev vojakov (v povezavi s tem je nastal tudi pop komad iz '70 let z naslovom »Tie a yellow ribbon round the old oak tree« (prev. »Zaveži rumeni trakec okoli starega hrasta«). Trakovi so postali del ameriške patriotske folklore, saj so jih zavezovali tudi leta 1981 ob vrnitvi 52-ih talcev, ki so jih 444 dni v ameriški ambasadi v Teheranu zadrževali Homeinijevi revolucionarni študentje in pa ob vračanju soldatov iz prve zalivske vojne (za ponovno zavezovanje ob prihodu soldatov iz druge zalivske vojne pa bo treba še malce počakati…).
Glavni haaški tožilki Carli Del Ponte ni uspelo prikrivati širokega nasmeška ob aretaciji generala Gotovine. Haaška obtožnica Gotovino bremeni nasilnega izgona 200.000 Srbov, poboja 150 Srbov, ki naj bi se jih pod njegovo komando (vodil je namreč južni krak Operacije Oluja leta '95) ustrelilo, zaklalo ali zažgalo, obtožen pa je tudi dopuščanja brezglavega ropanja in vsesplošnega uničevanja. Me pa prav zanima, ali se bo tudi sojenje proti Gotovini sprevrglo v patetično farso, kot se je to zgodilo z Miloševićevim primerom in se trenutno dogaja tudi s primerom Sadama Huseina (zadnjič je okregal sodnika kot 5-letnega otroka in protestno zapustil sodišče, katerega ne priznava in se vanj kao ne misli več vrniti)?
Iranski konservativni predsednik AHMADINEJAD, ki je pred nekaj tedni prikotalil, da bi bilo treba Izrael zbrisati z zemljevida sveta, je bil tokrat bolj »zmeren« in je najprej podvomil o razsežnosti holokavsta, potem pa dodal, da »…če evropske države trdijo, da so med drugo svetovno vojno pobijale Žide, zakaj potem ne priskrbijo sionističnemu režimu del Evrope….Nemčija in Avstrija lahko odstopita sionističnemu režimu dve ali tri province in problem bi bil rešen.«. Najprej so poblazneli Izraelci, potem Američani, nato še Avtrija in Nemčija, ki sta iranska veleposlanika poklicali na razgovor. Ahmedinejad je po kar nekaj letih prvi iranski voditelj, ki je javno pozval k uničenju Izraela, izraelski zunanji minister Silvan Šalom pa je začel strašiti, da Teheran razvija rakete dolgega dosega, ki bi lahko zadele »...vse evropske prestolnice!«. Rakete dolgega dosega, iranske jedrske ambicije in psihopatski predsednik so jako slaba kombinacija. Da bi se ji izognili, ZDA in Evropska unija zahtevata, da se Iran za vedno odpove bogatenju urana. Kompromisni načrt predvideva, da bi uran pod nadzorstvom IAEA (Mednarodna agencija za jedrsko energijo) predelali v Iranu, bogatili pa v Rusiji, da bi se s tem zagotovilo, da bo uran obogaten le do stopnje, potrebne za jedrsko gorivo. Če se bo napetost stopnjevala in, če bo Iran preveč pogumen, se utegne zgoditi, da se bo Izrael res odločil za kakšen »preventiven« napad na iranske jedrske inštalacije (Izrael je to enkrat že storil, ko je »preventivno« napadel iraški jedrski reaktor v '90 letih po prvi zalivski vojni), kar pa se zna spremeniti v katastrofo, da ne rečem vojno širšega obsega.
Tuesday, December 06, 2005
Tedenski pušeljc III.
Kombinacija veselega decembra in pa zasedanja OVSE (organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), ki bo do srede potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, je ubitačna. V soboto sem se ob 15-ih optimistično odpravil v Interšpar na Viču, da bi opravil z nakupovanjem živil za prihajajoči teden. Zdelo se mi je namreč, da je narod zagotovo ob tem času na kosilih pri babicah, a kako sem se zmotil! Špar je bil poln! Ponavadi greva v nabavko skupaj z boljšo polovico, ki obvlada razporeditev polic v Šparu (jaz jih pač še vedno ne), tokrat pa sem šel sam in se zgubljal skoraj 2 uri po klinčevem Šparu! V tem času se je narod sicer rahlo porazgubil, a tisti, ki so ostali, so zganjali gnečo še za tiste, ki so že odšli. Še sreča, da sem lepo vzgojen, sicer bi kretena, ki svoj poln voziček postavi prečno in se mirno pogovarja po mobitelu, kao da je sam v celi štacuni, dodobra zatolkel in ga zadegal v ribarnico, mamicumuignorantsko! V takih trenutkih se v meni prebudi tisti zajebani praslovan z onstran Urala, ki bi planil po nič hudega slutečem japiju in ga spremenil v sončni prah s kakšnim praorožjem in pod vplivom pristne vodke iz kakšnega neuglednega stepskega gomolja! Včasih je dobra vzgoja pravo prekletstvo! Hm…, omenil sem še OVSE…Klinc gleda, bando neorganizirano mesta Ljubljane! Zakaj hudiča niso organizirali zasedanja na Brdu pri Kranju, namesto, da so za tri dni zajebali promet v Ljubljani? Bi s tem preveč motili dušni mir našega vrlega predsednika države ob sprehodih z njegovim psičkom? Kateri idiot zapre eno glavnih prometnih žil v mestu? »Strokovnjaki« pravijo, da ni šans, da lahko kakršnikoli obvozi nadoknadijo pretok 30.000 vozil na dan, kolikor naj bi jih prenašala Dunajska cesta na dan. Sploh pa ne vidim pomena obstoja organizacije OVSE. Kaj sploh počne ta organizacija drugega kot, da »nadzoruje« demokratičnost volitev v bivših republikah Sovjetske zveze in nudi našemu doktorju, literatu, intelektualcu, profesorju, svetovljanu, carju, ubermenschu in včasih tudi slovenskemu zunanjemu ministru Dimitriju Ruplu izlete v tujino? Tudi, če pride do očitnih kršitev pri volitvah, OVSE ni sposoben aplicirati sankcij, temveč lahko poda le vrednotne sodbe, na katere pa se srednje azijski samodržci požvižgajo.
Zanimivost prihaja iz Ženeve, kjer se pogovarjajo, da bi »rdečemu križu« in »rdečemu polmesecu« dodali »rdeči kristal« kot še zadnji simbol prepoznavnosti mednarodnega rdečega križa. Namreč dogajalo se je, da je mnogo držav želelo sforsirati svoje rdeče simbole, ki pa so jih vse zavrnili. Zato je bilo predlagano, da bi »rdeči kristal« uporabljali tisti, ki se ne identificirajo niti z rdečim križem, niti z rdečim polmesecem! A zataknilo se je pri Izraelcih. Ti bi namreč radi imeli »rdečo Davidovo zvezdo«. Izraelski Magen David Adom - MDA (nekakšen židovski »rdeči križ«) uporablja »rdečo Davidovo zvezdo«, a ne spada pod okrilje mednarodnega rdečega križa. Židki so užaljeni in za svoj MDA pravijo, da je pogosto prvi na kraju nesreč in naravnih katastrof, mednarodna skupnost (oz. 192 držav podpisnic ženevske konvencije) pa kljub deklererani židovski ekspeditivnosti ne priznava »rdeče Davidove zvezde«. Mednarodna skupnost odgovarja, da je Davidova zvezda primarno izraelski državni simbol (v nasprotju s polmesecem, ki pod sabo združuje celoten muslimanski, rdeči križ pa krščanski svet), arabski svet pa kategorično zavrača priznanje »rdeče Davidove zvezde«. Tako naj bi »rdeči kristal« mogoče rešil nastalo situacijo, a tudi to je malo verjetno, saj so Izraelci rekli, da bodo novi simbol uporabljali le izven svojega ozemlja, Arabci pa so sitni, ker »rdeči kristal« po njihovem predstavlja nepotrebno popuščanje Izraelu. Sicer pa se je včeraj spet v Izraelu razstrelil samomorilski napadalec v nakupovalnem središču v Natanji in pobil 5 ljudi, Izraelci so še prej izjavili, da bodo nadaljevali s »preventivnimi« uboji islamskih skrajnežev, Shimon Peres (bivši večni voditelj izraelskih laburistov) pa je podprl Ariela Šarona, ki je zapustil stranko Likud in ustanovil novo stranko, za katero se že govori, da bo dobila večino na marčnih volitvah. Zakaj se stari fotri (Peres ima 82 let, Šaron pa 77) nočejo umakniti z oblasti in se hočejo na vsak način stegniti na prestolu?
»Blisk« je še ena abotna »humoristična« nanizanka, ki se vrti po malih ekranih v režiji RTV Slovenija. Je mar to že del programa, za katerega nam je vlada obljubljala boljšo kvaliteto? Mislim, da bi si lahko katera od televizij pri nas počasi lahko dovolila kakšno »humoristično« oddajo, ki ne bi delovala na principu »catch-all«. Vem, malo je slovenske publike in ta je močno razcepljena, toda to še ne pomeni, da morajo vse oddaje loviti čim širši krog gledalcev, kajti s tem se izgublja tako smisel kot tudi sporočilnost takšnih poskusov. Zakaj mora biti v vsaki slovenski »humoristični« nanizanki kakšen lik, ki ima govorno napako ali nam tuj naglas? »Blisk« je uredništvo rumenega časopisa, čigar šefica govori v »francoski slovenščini« - torej poudarja koroške »R-je«! Hahahahaha! Kako smešno! Chaplinovska klasika! Smeha polna skleda! A-ha, hahahahahaha! Ista fora je bila »Fata« v »humoristični nanizanki »TV dober dan« ali pa lik toplega bratca v taisti oddaji, da o "legendarnem" Vesotu, liku iz oddaje "Teater paradižnik" (ki je bila zadnja omembe gledljiva humoristična oddaja v Sloveniju), ki se je "prezaposlil" tudi v "Našo malo kliniko", niti ne govorim. Slovenskim televizijam še vedno ni jasno, zakaj so te »humoristične« nanizanke tak poden, ko pa vendar v njih igrajo same »zvezde«…Če vržeš 15 slovenskih igralskih »zvezd« brez samoiniciative v neko oddajo brez vsebine, ji te še ne garantirajo uspeha! »Blisk« mi je uspelo gledati celih 10 minut. Edina pozitivna stvar te oddaje je, da se igralci ne trudijo biti smešni in to tudi niso, kar je še vedno bolje kot v »Naši mali kliniki«, kjer se igralci na vse pretege trudijo biti smešni, a to niso. Aja…, ko smo že ravno pri »humorističnih« oddajah…, tudi Hribarjev »Hri-bar« je eno navadno matranje…Kar srce me boli, ko slutim perspektivo za uspeh, vidim pa le pristno slovensko povprečnost. Hribar se mi zdi dober radijski humorist (vsaj bil je…., že nekaj časa namreč nisem poslušal radia ga-ga), ki pa je na televiziji izgubil jajca, hrbtenico in kvaliteto…
Očitno pa se bo bitka med evropskim in ameriškim proizvajalcem potniških letal odvila na Kitajskem. Včeraj sta namreč kitajski premier Wen Jiabao in njegov francoski kolega Dominique de Villepin podpisala pogodbo po kateri bo francoska firma Airbus (proizvajalka novega največjega potniškega letala na svetu - Airbus A380) dobavila Kitajski 150 letal Airbus A320 (tudi Adria airways jih ima nekaj) za 10 milijard dolarjev. Ima pa sicer trenutno Boeing (ameriška konkurenca Airbusu) kar 70% delež svojih letal v kitajskem aerotransportu in je prejšnji mesec podpisal pogodbo za dobavo 70-ih letal Kitajski za 4 milijarde dolarjev. Airbus pa se s Kitajsko celo pogaja, da bi v prihodnjih letih na Kitajskem postavili fabriko letal Airbus, česar se veselijo tudi Kitajci, saj naj bi tam notranji potniški promet do leta 2010 narasel na 500 milijonov ljudi na leto. In kar je plus za Airbus, je plus za Evropo in hkrati minus za ZDA!
Zanimivost prihaja iz Ženeve, kjer se pogovarjajo, da bi »rdečemu križu« in »rdečemu polmesecu« dodali »rdeči kristal« kot še zadnji simbol prepoznavnosti mednarodnega rdečega križa. Namreč dogajalo se je, da je mnogo držav želelo sforsirati svoje rdeče simbole, ki pa so jih vse zavrnili. Zato je bilo predlagano, da bi »rdeči kristal« uporabljali tisti, ki se ne identificirajo niti z rdečim križem, niti z rdečim polmesecem! A zataknilo se je pri Izraelcih. Ti bi namreč radi imeli »rdečo Davidovo zvezdo«. Izraelski Magen David Adom - MDA (nekakšen židovski »rdeči križ«) uporablja »rdečo Davidovo zvezdo«, a ne spada pod okrilje mednarodnega rdečega križa. Židki so užaljeni in za svoj MDA pravijo, da je pogosto prvi na kraju nesreč in naravnih katastrof, mednarodna skupnost (oz. 192 držav podpisnic ženevske konvencije) pa kljub deklererani židovski ekspeditivnosti ne priznava »rdeče Davidove zvezde«. Mednarodna skupnost odgovarja, da je Davidova zvezda primarno izraelski državni simbol (v nasprotju s polmesecem, ki pod sabo združuje celoten muslimanski, rdeči križ pa krščanski svet), arabski svet pa kategorično zavrača priznanje »rdeče Davidove zvezde«. Tako naj bi »rdeči kristal« mogoče rešil nastalo situacijo, a tudi to je malo verjetno, saj so Izraelci rekli, da bodo novi simbol uporabljali le izven svojega ozemlja, Arabci pa so sitni, ker »rdeči kristal« po njihovem predstavlja nepotrebno popuščanje Izraelu. Sicer pa se je včeraj spet v Izraelu razstrelil samomorilski napadalec v nakupovalnem središču v Natanji in pobil 5 ljudi, Izraelci so še prej izjavili, da bodo nadaljevali s »preventivnimi« uboji islamskih skrajnežev, Shimon Peres (bivši večni voditelj izraelskih laburistov) pa je podprl Ariela Šarona, ki je zapustil stranko Likud in ustanovil novo stranko, za katero se že govori, da bo dobila večino na marčnih volitvah. Zakaj se stari fotri (Peres ima 82 let, Šaron pa 77) nočejo umakniti z oblasti in se hočejo na vsak način stegniti na prestolu?
»Blisk« je še ena abotna »humoristična« nanizanka, ki se vrti po malih ekranih v režiji RTV Slovenija. Je mar to že del programa, za katerega nam je vlada obljubljala boljšo kvaliteto? Mislim, da bi si lahko katera od televizij pri nas počasi lahko dovolila kakšno »humoristično« oddajo, ki ne bi delovala na principu »catch-all«. Vem, malo je slovenske publike in ta je močno razcepljena, toda to še ne pomeni, da morajo vse oddaje loviti čim širši krog gledalcev, kajti s tem se izgublja tako smisel kot tudi sporočilnost takšnih poskusov. Zakaj mora biti v vsaki slovenski »humoristični« nanizanki kakšen lik, ki ima govorno napako ali nam tuj naglas? »Blisk« je uredništvo rumenega časopisa, čigar šefica govori v »francoski slovenščini« - torej poudarja koroške »R-je«! Hahahahaha! Kako smešno! Chaplinovska klasika! Smeha polna skleda! A-ha, hahahahahaha! Ista fora je bila »Fata« v »humoristični nanizanki »TV dober dan« ali pa lik toplega bratca v taisti oddaji, da o "legendarnem" Vesotu, liku iz oddaje "Teater paradižnik" (ki je bila zadnja omembe gledljiva humoristična oddaja v Sloveniju), ki se je "prezaposlil" tudi v "Našo malo kliniko", niti ne govorim. Slovenskim televizijam še vedno ni jasno, zakaj so te »humoristične« nanizanke tak poden, ko pa vendar v njih igrajo same »zvezde«…Če vržeš 15 slovenskih igralskih »zvezd« brez samoiniciative v neko oddajo brez vsebine, ji te še ne garantirajo uspeha! »Blisk« mi je uspelo gledati celih 10 minut. Edina pozitivna stvar te oddaje je, da se igralci ne trudijo biti smešni in to tudi niso, kar je še vedno bolje kot v »Naši mali kliniki«, kjer se igralci na vse pretege trudijo biti smešni, a to niso. Aja…, ko smo že ravno pri »humorističnih« oddajah…, tudi Hribarjev »Hri-bar« je eno navadno matranje…Kar srce me boli, ko slutim perspektivo za uspeh, vidim pa le pristno slovensko povprečnost. Hribar se mi zdi dober radijski humorist (vsaj bil je…., že nekaj časa namreč nisem poslušal radia ga-ga), ki pa je na televiziji izgubil jajca, hrbtenico in kvaliteto…
Očitno pa se bo bitka med evropskim in ameriškim proizvajalcem potniških letal odvila na Kitajskem. Včeraj sta namreč kitajski premier Wen Jiabao in njegov francoski kolega Dominique de Villepin podpisala pogodbo po kateri bo francoska firma Airbus (proizvajalka novega največjega potniškega letala na svetu - Airbus A380) dobavila Kitajski 150 letal Airbus A320 (tudi Adria airways jih ima nekaj) za 10 milijard dolarjev. Ima pa sicer trenutno Boeing (ameriška konkurenca Airbusu) kar 70% delež svojih letal v kitajskem aerotransportu in je prejšnji mesec podpisal pogodbo za dobavo 70-ih letal Kitajski za 4 milijarde dolarjev. Airbus pa se s Kitajsko celo pogaja, da bi v prihodnjih letih na Kitajskem postavili fabriko letal Airbus, česar se veselijo tudi Kitajci, saj naj bi tam notranji potniški promet do leta 2010 narasel na 500 milijonov ljudi na leto. In kar je plus za Airbus, je plus za Evropo in hkrati minus za ZDA!
Subscribe to:
Posts (Atom)