Sunday, June 25, 2006
“Regrata na Luni še ne bomo kmalu sadili…”
Prvi teden v novi službi je za mano in končno je tu vikend! Hip-hip…Hura! Pa sem si s sobotnim časopisjem (Dnevnik, Mladina in Sobotna priloga) podaljšal poležavanje v postelji…Sicer sem najraje ob sobotah prebiral Sobotno prilogo, a je ta po “pluralizaciji” postala popolno demagoško sranje. Zvito, a vseeno sranje…Res je, da se bliža jubilejna obletnica samostojne Slovenije in, da so temu primerno okrancljane vse medijske vsebine toda, če odmislim članke in kolumne na to temo, mi je za branje ostalo še: Portret tedna (Ivan Žagar – minister brez listnice za regionalizacijo Slovenije, za katero se je izkazalo, da bo potekala od “zgoraj navzdol” – torej, da nimajo občine nobene besede pri ustvarjanju regij in bo to potekalo z dekretom omniprezentne vlade), anemične, kalimerovske in premalo reakcionistične kolumne mladih - Tine Košir (voditeljice oddaje “Knjiga mene briga”, ki jo sicer poznam in je prima punca), kulturologinje Barbare Cesar in filozofa Mirta Komela, ki naj bi izpadle v pluralizirani Sobotni kot protiutež očitni desni liniji, a delujejo v smislu “A ni naša razburjena mladež simpatična, ah, mladost – ludost”, različne kulturno-umetniške kolumne in pa intervjuja s premierom Janezom Janšo ter Dr. Francetom Bučarjem.
Poskus balansiranja, oz. pluralizacije je sledeč:
Janez Janša je predstavljen kot “…zadnji politični zapornik v Sloveniji…, …ki se s prevzemom oblasti v ničemer ni spremenil…” Janša z besedami pokojnega dr. Janeza Pučnika obtoži “posameznike z nekdanjim predsednikom predsedstva republike na čelu...” (ali z drugimi besedami: “…na čelu z Drnovškom…”), da so omahovali in tik pred agresijo podpisovali “deklaracijo za mir”, ki bi impotencirala nastajajočo slovensko vojsko, za veleizdajalce, ob tem pa pozabi, da se njegovi koalicijski partnerji trudijo z ustavnim zakonom izenačiti kolaborante druge svetovne vojne in partizanske branitelje. Čeprav je Janša med glavnimi protagonisti “pluralizacije medijev”, ob vmešavanju kardinala Rodeta v gospodarske spore pravi: “Kaj pa še v Sloveniji ni prišlo v javnost? Kar vedo trije, naslednji dan piše že povsod…” Ni bil to poglavitni cilj pluralizacije medijev, ki naj bi poskrbel za transparentnost vlade in gospodarstva?
Kot kontrapunkt Janši pove svoje v intervjuju en izmed “ustanovnih očetov” Slovenske države, kritični politični mislec in politična starosta dr. France Bučar. A glej ga zlomka, Bučar ne vzpostavi “leve misli”, temveč udari po obeh političnih opcijah, kot je tudi prav. “Politični podsistemi imajo pri nas absolutno premoč. Vsakdo, ki hoče v družbi kaj narediti, si mora najprej izboriti blagoslov politike…Vsa pamet je skoncentrirana v obstoječi vodstveni strukturi, češ, mi vemo za pravo pot” pove Bučar in doda: “…moramo se posloviti od sintagme “naši ljudje”…Kako je mogoče odpuščati uspešne direktorje, ker niso naši?...V modernem svetu, ki mu želimo pripadati, štejejo le kriteriji uspešnosti, učinkovitosti, dejanskega prispevka in sposobnosti.” Modri Bučar zaključi: “Tretja pot po vzoru Tonyja Blaira ni (bila) uspešna…Še posebej pri nas, kjer levica, nezrela kot je, tava v popolni megli. Najbolj pomembni problemi modernega časa daleč presegajo delitev na levico in desnico.” In tu se popolnoma strinjam. Glavni vzvodi države in gospodarstva bi morali funkcionirati ne glede na usmerjenost aktualnih vladajočih strank in njihovih politik (v slovenskem primeru zaplankanih strank in politik).
Skorajšnjo iluzijo o “uravnoteženi” Sobotni prilogi pa popolnoma sesuje predsednik uprave Dela, Danilo Slivnik, ki si je v Sobotni privoščil zaključno kolumno (le kje na svetu, če odštejemo totalitaristične države, se uprava časopisov še meša z uredništvom?), v kateri je diskreditiral Jelka Kacina in mu priznal le iznajdljivost v osamosvojitveni vojni, Kučanu in Drnovšku prisodil šele naknadno pridružitev osamosvojitvi (kar je totalni kretenizem užaljenega demagoga), ter slednjega obtožil kar 12 letnega vodenja vlade (kar tudi v sodobnih demokratičnih parlamentarnih sistemih niti ni takšna redkost) in trenutnega “…mešanja štren sedanji politični generacij…” . Le s čim jim tako meša štrene? S kritiko o popolnoma neučinkovitih javnih naročilih (predvsem s tisto o prekleto potrebnih operacijskih mizah)? S pohodom proti plinskem terminalu v Tržaškem zalivu? Z recepti za domači polnozrnati kruh? Ali morda s svojo novo “dalajlamovsko” knjigico o pozitivnem mišljenju?
Predlagam, da raje poslušamo starega Bučarja…
Poskus balansiranja, oz. pluralizacije je sledeč:
Janez Janša je predstavljen kot “…zadnji politični zapornik v Sloveniji…, …ki se s prevzemom oblasti v ničemer ni spremenil…” Janša z besedami pokojnega dr. Janeza Pučnika obtoži “posameznike z nekdanjim predsednikom predsedstva republike na čelu...” (ali z drugimi besedami: “…na čelu z Drnovškom…”), da so omahovali in tik pred agresijo podpisovali “deklaracijo za mir”, ki bi impotencirala nastajajočo slovensko vojsko, za veleizdajalce, ob tem pa pozabi, da se njegovi koalicijski partnerji trudijo z ustavnim zakonom izenačiti kolaborante druge svetovne vojne in partizanske branitelje. Čeprav je Janša med glavnimi protagonisti “pluralizacije medijev”, ob vmešavanju kardinala Rodeta v gospodarske spore pravi: “Kaj pa še v Sloveniji ni prišlo v javnost? Kar vedo trije, naslednji dan piše že povsod…” Ni bil to poglavitni cilj pluralizacije medijev, ki naj bi poskrbel za transparentnost vlade in gospodarstva?
Kot kontrapunkt Janši pove svoje v intervjuju en izmed “ustanovnih očetov” Slovenske države, kritični politični mislec in politična starosta dr. France Bučar. A glej ga zlomka, Bučar ne vzpostavi “leve misli”, temveč udari po obeh političnih opcijah, kot je tudi prav. “Politični podsistemi imajo pri nas absolutno premoč. Vsakdo, ki hoče v družbi kaj narediti, si mora najprej izboriti blagoslov politike…Vsa pamet je skoncentrirana v obstoječi vodstveni strukturi, češ, mi vemo za pravo pot” pove Bučar in doda: “…moramo se posloviti od sintagme “naši ljudje”…Kako je mogoče odpuščati uspešne direktorje, ker niso naši?...V modernem svetu, ki mu želimo pripadati, štejejo le kriteriji uspešnosti, učinkovitosti, dejanskega prispevka in sposobnosti.” Modri Bučar zaključi: “Tretja pot po vzoru Tonyja Blaira ni (bila) uspešna…Še posebej pri nas, kjer levica, nezrela kot je, tava v popolni megli. Najbolj pomembni problemi modernega časa daleč presegajo delitev na levico in desnico.” In tu se popolnoma strinjam. Glavni vzvodi države in gospodarstva bi morali funkcionirati ne glede na usmerjenost aktualnih vladajočih strank in njihovih politik (v slovenskem primeru zaplankanih strank in politik).
Skorajšnjo iluzijo o “uravnoteženi” Sobotni prilogi pa popolnoma sesuje predsednik uprave Dela, Danilo Slivnik, ki si je v Sobotni privoščil zaključno kolumno (le kje na svetu, če odštejemo totalitaristične države, se uprava časopisov še meša z uredništvom?), v kateri je diskreditiral Jelka Kacina in mu priznal le iznajdljivost v osamosvojitveni vojni, Kučanu in Drnovšku prisodil šele naknadno pridružitev osamosvojitvi (kar je totalni kretenizem užaljenega demagoga), ter slednjega obtožil kar 12 letnega vodenja vlade (kar tudi v sodobnih demokratičnih parlamentarnih sistemih niti ni takšna redkost) in trenutnega “…mešanja štren sedanji politični generacij…” . Le s čim jim tako meša štrene? S kritiko o popolnoma neučinkovitih javnih naročilih (predvsem s tisto o prekleto potrebnih operacijskih mizah)? S pohodom proti plinskem terminalu v Tržaškem zalivu? Z recepti za domači polnozrnati kruh? Ali morda s svojo novo “dalajlamovsko” knjigico o pozitivnem mišljenju?
Predlagam, da raje poslušamo starega Bučarja…
Thursday, June 15, 2006
Revizionizem
“Has the entire World gone mad???” – začenjam gnevnik z besedami Gomeza Addamsa.
Gvantanamo na Kubi…Po 5 letih je trem zapornikom le uspelo storiti samomor…Dodatna blamaža za Amere in dodaten očitek vseh ostalih… Američani so hiteli razlagati, da so bili samomori nesprejemljiva oblika boja proti Ameriki (in nikakor ne poteza iz obupa po letih pravnega statusa quo, da o kršenju človekovih pravic in mučenju niti ne govorim…), dodali pa so še, da so enega izmed samoubitih želeli celo izpustiti…Zihr, ja…Slab izgovor pa še malce prepozno…Kljub pozivom mednarodne skupnosti in zapornikov, se Američanom ne zdi vredno zapreti svojih lagerjev…
Tudi na Bližnjem vzhodu se SPET kuha…Izraelski premier Ehud Olmert si je drznil prikotaliti, da “…je izraelska vojska najbolj moralna vojska na svetu…”. HALO???? Le kaj je moralnega v tem, da z raketo s helikopterja sesuješ invalida, ki se vrača z molitve (to so namreč predlani storili z bivšim voditeljem Hamasa, šejkom Jasinom. In to je samo en izmed n-tih primerov “moralnosti” izraelske vojske…Da o atentatih, ki jih Izrael uporablja od svojega nastanka naprej in, ki se štejejo kot državni terorizem, ne izgubljam besed…)?
Pa da ne bom izpadel antesemit…Nemški neonaciji so izrazili podporo mednarodno kompromitiranemu Iranu. Kreteni namreč podpirajo izjave srboritega iranskega predsednika Ahmedinejada, ki je od prevzema predsedniške funkcije že kar nekajkrat pozval k uničenju Izraela…Krasna simbioza…Švabski neonaciji in iranski islamski fundamentalist, da o oksimoronu niti ne govorimo…
Za konec pa še domača cvetka bivšega beograjskega nadškofa Perkota, ki si je upal reči, da so bili v bistvu slovenski belogardisti pravi zmagovalci! PROSIM?????? NE ME JEBAT!!!!! Odkar je Janša prevzel oblast, je "narodna sprava" dobila povsem drug pomen! Sam sem za “spravo”, toda NIKAKOR ne pod pogoji popolne ideološke rehabilitacije kolaboratorjev! Nek intervjujani bedak je na Tv dnevniku dejal, “…da so belogardisti bili zmagovalci zato, ker so se zavzemali za zahodni tip demokracije…” – Nacisti niso NIKOLI pripadali zahodnemu tipu “DEMOKRACIJE”!!! Sploh pa je do “dolomitske pogodbe” (desničarčki na ablasti radi poudarjajo, da je bil O.F. – ki je bil ustanovljen že 26. aprila 1941 – “komunistična vojska”) prišlo leta šele 1. marca 1943, belogardisti in njihovi privrženci pa so kolaborirali in zjali “sieg heil” koj ob okupaciji in ne šele naknadno zaradi upora porajajočemu se komunizmu, ki je prevzel O.F.
Je že čas za civilno nepokorščino?
Gvantanamo na Kubi…Po 5 letih je trem zapornikom le uspelo storiti samomor…Dodatna blamaža za Amere in dodaten očitek vseh ostalih… Američani so hiteli razlagati, da so bili samomori nesprejemljiva oblika boja proti Ameriki (in nikakor ne poteza iz obupa po letih pravnega statusa quo, da o kršenju človekovih pravic in mučenju niti ne govorim…), dodali pa so še, da so enega izmed samoubitih želeli celo izpustiti…Zihr, ja…Slab izgovor pa še malce prepozno…Kljub pozivom mednarodne skupnosti in zapornikov, se Američanom ne zdi vredno zapreti svojih lagerjev…
Tudi na Bližnjem vzhodu se SPET kuha…Izraelski premier Ehud Olmert si je drznil prikotaliti, da “…je izraelska vojska najbolj moralna vojska na svetu…”. HALO???? Le kaj je moralnega v tem, da z raketo s helikopterja sesuješ invalida, ki se vrača z molitve (to so namreč predlani storili z bivšim voditeljem Hamasa, šejkom Jasinom. In to je samo en izmed n-tih primerov “moralnosti” izraelske vojske…Da o atentatih, ki jih Izrael uporablja od svojega nastanka naprej in, ki se štejejo kot državni terorizem, ne izgubljam besed…)?
Pa da ne bom izpadel antesemit…Nemški neonaciji so izrazili podporo mednarodno kompromitiranemu Iranu. Kreteni namreč podpirajo izjave srboritega iranskega predsednika Ahmedinejada, ki je od prevzema predsedniške funkcije že kar nekajkrat pozval k uničenju Izraela…Krasna simbioza…Švabski neonaciji in iranski islamski fundamentalist, da o oksimoronu niti ne govorimo…
Za konec pa še domača cvetka bivšega beograjskega nadškofa Perkota, ki si je upal reči, da so bili v bistvu slovenski belogardisti pravi zmagovalci! PROSIM?????? NE ME JEBAT!!!!! Odkar je Janša prevzel oblast, je "narodna sprava" dobila povsem drug pomen! Sam sem za “spravo”, toda NIKAKOR ne pod pogoji popolne ideološke rehabilitacije kolaboratorjev! Nek intervjujani bedak je na Tv dnevniku dejal, “…da so belogardisti bili zmagovalci zato, ker so se zavzemali za zahodni tip demokracije…” – Nacisti niso NIKOLI pripadali zahodnemu tipu “DEMOKRACIJE”!!! Sploh pa je do “dolomitske pogodbe” (desničarčki na ablasti radi poudarjajo, da je bil O.F. – ki je bil ustanovljen že 26. aprila 1941 – “komunistična vojska”) prišlo leta šele 1. marca 1943, belogardisti in njihovi privrženci pa so kolaborirali in zjali “sieg heil” koj ob okupaciji in ne šele naknadno zaradi upora porajajočemu se komunizmu, ki je prevzel O.F.
Je že čas za civilno nepokorščino?
Saturday, June 10, 2006
Kaj z žogo…?
Včeraj se je v Nemčiji začelo nogometno svetovno prvenstvo…Torej dogodek, za katerega mi ne bi moglo biti bolj vseeno…Sprašujem se, ali obstaja na svetu karkoli, kar bi bilo pomembnejše od fuzbala? Ni videti…Oglaševanje fuzbala in vseh njegovih pritiklin je omniprezentno, če pa se odvija svetovno prvenstvo pa itak vsi popolnoma pobudalijo…Ga skoraj ni izdelka, ki se tematsko ne bi na tak ali drugačen način dotikal fuzbala…Tudi wc papir s fuzbalerjem je mogoče dobiti…(na tem mestu se moj odnos do fuzbala sam od sebe metaforično udejani…)
Sem pa tudi jaz prišel na svoj račun, saj se je začelo finale košarkarske lige NBA...
Po 35 letih sta v finalu ekipi, ki ju tam še nikoli ni bilo…To sta ekipi Maverics iz Dallasa (Texas) in Heat iz Miamija na Floridi (hihihi…Trdnjavi Busheve vladavine…V Texasu je predsedniška družina Bush namreč doma, Georgov bratec Jeb pa je guverner Floride).
Ekipa Heat temelji na igri centra Shaquilla O’Neala (če ste tega človeka slučajno “spregledali”, naj povem, da je to gora od človeka, velika 216 centimetrov in težka cca. 150 kg. Ima že kar dolgo kariero v ligi, v katero je vstopil v dresu ekipe Magic iz Orlanda (tudi s Floride), je pa bil tudi že 3x prvak lige NBA z ekipo Lakers iz L.A.ja. Shaq ima boljši odstotek zadetih košev iz igre kot iz prostih metov – te meče v letošnji končnici le 40%) in na mlademu perspektivnemu beku po imenu Dwayne Wade (trenutna je Wadeova 3 sezona v ligi…Mulc je že en izmed medijsko najbolj izpostavljenih igralcev…Je pa kljub očitnim kvalitetam in velikem talentu poba malce preveč zaletav (sic!) in se bo s trenutnim stilom igre še poškodoval…). Trener ekipe je Pat Riley, ki je do naslova prvaka prišel že v ’80 letih prejšnjega stoletja z legendarnim Earvin Magic Johnosonom (Pat deluje kot kakšen borznik, ki je ostal v ’80, in je bežno podoben filmskemu igralcu Michaelu Douglasu)
Ekipo iz Dallasa pa na svojih plečih prenaša krilni center nemškega rodu, Dirk Nowitzki. Nedvomno spada med najboljše krilne centre, saj ima za tako velikega človeka neverjetno mehko roko in je zelo težak za pokrivanje, saj lahko mirno stisne trojko, ima blazno zanesljiv skokšut okoli rakete in je sposoben tudi uspešnega prerivanja pod košem (ima čez 10 skokov na tekmo). Trener Mavericsov pa je mali Avery Johnson, nekdanji dolgoletni organizator igre večih NBA ekip...
Neposredne prenose na slovenski televiziji (da, RTV celo prenaša finale NBA) komentira legendarni Peter Vilfan…Baje je človek blazno cenjen komentator, jaz pa si ne morem pomagati, da ne bi mislil, da ipak ni tako zelo hud…Njegov komentar: “Karel Me-loun meče za tri točke…Tudi sam ima tri otroke…” je za vola ubit!
V letih, ko je razturaval in pobiral šampijonske prstane košarkar non plus ultra, Michael “Air” Jordan, sem navijal za “njegove” Bullse iz Chicaga…Od njegove upokojitve (1998) pa se za favorite odločam sproti…Letos so mi med končnico prirasli k srcu Heati s Shaqom in Wadeom…
P.S. Heati so prvo tekmo v gosteh popušili za 10 točk…So pa postavili nov zgodovinski rekord lige…Najslabši odstotek prostih metov v kateremkoli finalu do sedaj…Heati so od 19 izvedenih prostih metov zadeli le 7…Slabih 38%...Shaq je proste metal 1/11...Drznem si reči, da bi sam miže od 11 metov s črte prostih metov enega gotovo zadel!
Sem pa tudi jaz prišel na svoj račun, saj se je začelo finale košarkarske lige NBA...
Po 35 letih sta v finalu ekipi, ki ju tam še nikoli ni bilo…To sta ekipi Maverics iz Dallasa (Texas) in Heat iz Miamija na Floridi (hihihi…Trdnjavi Busheve vladavine…V Texasu je predsedniška družina Bush namreč doma, Georgov bratec Jeb pa je guverner Floride).
Ekipa Heat temelji na igri centra Shaquilla O’Neala (če ste tega človeka slučajno “spregledali”, naj povem, da je to gora od človeka, velika 216 centimetrov in težka cca. 150 kg. Ima že kar dolgo kariero v ligi, v katero je vstopil v dresu ekipe Magic iz Orlanda (tudi s Floride), je pa bil tudi že 3x prvak lige NBA z ekipo Lakers iz L.A.ja. Shaq ima boljši odstotek zadetih košev iz igre kot iz prostih metov – te meče v letošnji končnici le 40%) in na mlademu perspektivnemu beku po imenu Dwayne Wade (trenutna je Wadeova 3 sezona v ligi…Mulc je že en izmed medijsko najbolj izpostavljenih igralcev…Je pa kljub očitnim kvalitetam in velikem talentu poba malce preveč zaletav (sic!) in se bo s trenutnim stilom igre še poškodoval…). Trener ekipe je Pat Riley, ki je do naslova prvaka prišel že v ’80 letih prejšnjega stoletja z legendarnim Earvin Magic Johnosonom (Pat deluje kot kakšen borznik, ki je ostal v ’80, in je bežno podoben filmskemu igralcu Michaelu Douglasu)
Ekipo iz Dallasa pa na svojih plečih prenaša krilni center nemškega rodu, Dirk Nowitzki. Nedvomno spada med najboljše krilne centre, saj ima za tako velikega človeka neverjetno mehko roko in je zelo težak za pokrivanje, saj lahko mirno stisne trojko, ima blazno zanesljiv skokšut okoli rakete in je sposoben tudi uspešnega prerivanja pod košem (ima čez 10 skokov na tekmo). Trener Mavericsov pa je mali Avery Johnson, nekdanji dolgoletni organizator igre večih NBA ekip...
Neposredne prenose na slovenski televiziji (da, RTV celo prenaša finale NBA) komentira legendarni Peter Vilfan…Baje je človek blazno cenjen komentator, jaz pa si ne morem pomagati, da ne bi mislil, da ipak ni tako zelo hud…Njegov komentar: “Karel Me-loun meče za tri točke…Tudi sam ima tri otroke…” je za vola ubit!
V letih, ko je razturaval in pobiral šampijonske prstane košarkar non plus ultra, Michael “Air” Jordan, sem navijal za “njegove” Bullse iz Chicaga…Od njegove upokojitve (1998) pa se za favorite odločam sproti…Letos so mi med končnico prirasli k srcu Heati s Shaqom in Wadeom…
P.S. Heati so prvo tekmo v gosteh popušili za 10 točk…So pa postavili nov zgodovinski rekord lige…Najslabši odstotek prostih metov v kateremkoli finalu do sedaj…Heati so od 19 izvedenih prostih metov zadeli le 7…Slabih 38%...Shaq je proste metal 1/11...Drznem si reči, da bi sam miže od 11 metov s črte prostih metov enega gotovo zadel!
Monday, June 05, 2006
Vreme?
Ko sem se danes zbudil, mi spet ni bilo prav nič do vstajanja…Bil sem sicer naspan, a pod odejo je bilo prijetno toplo, zunaj nje pa SPET mraz ko pes. Baje pa bomo imeli v četrtek že kar 18 stopinj…Ni slabo…za prvo polovico aprila!!!!!!
Že prejšnje poletje je bilo obupno…Nizke temperature in omniprezentni dež…Z drago sva si za počitnice omislila, da bova šla za par dni v hribe in za par dni na morje…Hribi so takoj odpadli, saj so tam vladali zimski pogoji (vključno s padavinami vseh vrst). Potem sva odpotovala na Pelješac…Južna Dalmacija…Valjda bo toplo!! Vraga! Če sem ob sončnem dnevu sedel v senci, sem moral imeti oblečeno nekaj z dolgimi rokavi, sicer pa je sonce ob obali kaj malo pomagalo, saj so se stopinje vseeno gibale okoli 25 in pihalo je ko strela (to se sicer na Pelješcu dogaja in zato velja za priznan windsurferski okraj, a je ta veter veliko bolj blagodejen nad 30 stopinjami in tečen pod 25). Skratka: lansko poletje je bilo vremensko nikakvo…
Sledila je mrzla zima z obilico snega...Ha! Po dolgih letih spet ena zima, kot se šika (pomnite prejšnjih nekaj zim? Beda! Mraz je sicer bil, snega pa nikjer!)...Hm...Sem si mislil, da bo hudi zimi sledilo vroče poletje, katerega uvodna pomlad pa tega nikakor ne nakazuje...
Omenil sem že prvomajske praznike na Ohridu...8 stopinj, dež, mraz, veter...Tole, kar pa se dogaja sedaj, pa ni tudi vsekupajnič!!! Zadnje 3 tedne je zjutraj pod 10, dnevne pa ne dosežejo 20...V povprečju se gibajo okoli 17...JUNIJ! HALO!!!! 20 – 25!!! AJDEEEEEEE! Ko en premražen čuk ždim v flisu pred čurunalnikom!!!
V četrtek pa sem drago odpeljal na letališče...Termometer je kazal 1 stopinjo....ENO!!!! Junija!!! Na jutranjih radijskih poročilih so omenjali celo minus....In, ko tresoča stopava proti terminalu, opazim oboroženega policaja...Dejansko pred letališko zgradbo stoji kifeljc s šnelfajerco (pištola ni dovolj????) in te niti nima uperjene v tla, temveč se njena cev giblje v višini pasu...Krasna jutranja kombinacija...Prav popenil sem in se odločil, da ga nazaj grede opozorim, da prekleto cev uperi v tla...Za svoj davkoplačevalski denar ne mislim biti junija pri 1 stopinji celzija obstreljen s šmajserjem...A ko sem drago spokal na avjon in se odločno zaletel ven, je robokop že zbrisal...NIČ! Pa jutri, ko poberem drago...
Naslednji dan jo prikurim nazaj, cajkota z mitraljezom nikjer! Med čakanjem na pristanek se uščije ko sto bogov...Dočakam pošiljko, stopiva ven in se odločiva, da do avta na parkirušču navkljub dežju zlaufava...Med tekom v dežju proti avtu na svoji levi opazim kifeljca v anoraku, izpod katerega je na plano štrlel le nos, oči so bile dobro zakrite pod šiltom, minigun pa mu je spet visel v višini najinih pasov...Niti slučajno se nisem imel namena ustaviti in neke mrzle in deževne junijske noči razlagati nekemu kretenskemu polcaju, ki me niti ne vidi, niti ne sliši in me morda komajda voha, naj vendarle svoj gan uperi v tla! Saj bi me najbrž še res zamešal za Mohameda in trznil! GRRRRRRRRR!!!!! Ko naslednjič vidim na letališču polcaja z brzostrelko in, če mi bodo vremenski pogoji dopuščali diskreten pristop, se ta zgodba nedvomno nadaljuje...
Že prejšnje poletje je bilo obupno…Nizke temperature in omniprezentni dež…Z drago sva si za počitnice omislila, da bova šla za par dni v hribe in za par dni na morje…Hribi so takoj odpadli, saj so tam vladali zimski pogoji (vključno s padavinami vseh vrst). Potem sva odpotovala na Pelješac…Južna Dalmacija…Valjda bo toplo!! Vraga! Če sem ob sončnem dnevu sedel v senci, sem moral imeti oblečeno nekaj z dolgimi rokavi, sicer pa je sonce ob obali kaj malo pomagalo, saj so se stopinje vseeno gibale okoli 25 in pihalo je ko strela (to se sicer na Pelješcu dogaja in zato velja za priznan windsurferski okraj, a je ta veter veliko bolj blagodejen nad 30 stopinjami in tečen pod 25). Skratka: lansko poletje je bilo vremensko nikakvo…
Sledila je mrzla zima z obilico snega...Ha! Po dolgih letih spet ena zima, kot se šika (pomnite prejšnjih nekaj zim? Beda! Mraz je sicer bil, snega pa nikjer!)...Hm...Sem si mislil, da bo hudi zimi sledilo vroče poletje, katerega uvodna pomlad pa tega nikakor ne nakazuje...
Omenil sem že prvomajske praznike na Ohridu...8 stopinj, dež, mraz, veter...Tole, kar pa se dogaja sedaj, pa ni tudi vsekupajnič!!! Zadnje 3 tedne je zjutraj pod 10, dnevne pa ne dosežejo 20...V povprečju se gibajo okoli 17...JUNIJ! HALO!!!! 20 – 25!!! AJDEEEEEEE! Ko en premražen čuk ždim v flisu pred čurunalnikom!!!
V četrtek pa sem drago odpeljal na letališče...Termometer je kazal 1 stopinjo....ENO!!!! Junija!!! Na jutranjih radijskih poročilih so omenjali celo minus....In, ko tresoča stopava proti terminalu, opazim oboroženega policaja...Dejansko pred letališko zgradbo stoji kifeljc s šnelfajerco (pištola ni dovolj????) in te niti nima uperjene v tla, temveč se njena cev giblje v višini pasu...Krasna jutranja kombinacija...Prav popenil sem in se odločil, da ga nazaj grede opozorim, da prekleto cev uperi v tla...Za svoj davkoplačevalski denar ne mislim biti junija pri 1 stopinji celzija obstreljen s šmajserjem...A ko sem drago spokal na avjon in se odločno zaletel ven, je robokop že zbrisal...NIČ! Pa jutri, ko poberem drago...
Naslednji dan jo prikurim nazaj, cajkota z mitraljezom nikjer! Med čakanjem na pristanek se uščije ko sto bogov...Dočakam pošiljko, stopiva ven in se odločiva, da do avta na parkirušču navkljub dežju zlaufava...Med tekom v dežju proti avtu na svoji levi opazim kifeljca v anoraku, izpod katerega je na plano štrlel le nos, oči so bile dobro zakrite pod šiltom, minigun pa mu je spet visel v višini najinih pasov...Niti slučajno se nisem imel namena ustaviti in neke mrzle in deževne junijske noči razlagati nekemu kretenskemu polcaju, ki me niti ne vidi, niti ne sliši in me morda komajda voha, naj vendarle svoj gan uperi v tla! Saj bi me najbrž še res zamešal za Mohameda in trznil! GRRRRRRRRR!!!!! Ko naslednjič vidim na letališču polcaja z brzostrelko in, če mi bodo vremenski pogoji dopuščali diskreten pristop, se ta zgodba nedvomno nadaljuje...
Subscribe to:
Posts (Atom)
