Saturday, October 01, 2005
Sfriziraj mi kripo
Zadnjič sem na MTV-ju spet priložnostno pogledal nekaj minut oddaje “Pimp my ride”, katere bistvo je izbrati (izžrebati) človeka s katastrofalno izgledajočim avtom in mu ga nafrizirati do neslutenih razsežnosti. Oddajo vodi nek “African-American” (“Hey, man! I ain’t no African-American, you stupid bitch! I’m Ivorycoastal-American, you damn racist!”) z umetniških imenom “Xzibit”, ki je baje reper, avte pa predeluje ekipa mehanikov alternativnega izgleda (nabacan, potetoviran belec poln piercingov, ki je strokovnjak za feltne, majhen škrat, ki se rad igra z barvami, afro, ki se spozna na audio opremo, latinos, ki dela kajjestvemkaj ipd. – skratka pisana multi-kulti skupinica, ki reflektira politično korektnost show buisnessa).
Izdelki izpod rok zgoraj omenjene bande so v večini primerov precej dobri. Skoraj bi se lahko reklo, da pobje delajo čudeže, saj dobijo v predelavo takšne kante, za katere se slehernik kar začudi, da so sploh vozni. Ponavadi se ekipa potrudi, da avto predela lastniku (izžrebancu) po meri, toda tu jih pogosto precej zanese. Neki dečvi so predelali kombi, v katerem je na veliko prevažala tudi svoja psa. V ta namen so zadnji del kombija uredili tako, da sta imela psa svoj uglajen prostor in nista puščala dlak po celem kombiju kot do tedaj. Ker pa v vsak predelan avto vtaknejo vsaj dva lcd zaslona za špilanje računalniških igric, gledanje tv ipd. (ne pretiravam…, ponavadi tudi v dvoseda vgradijo dva lcd-jčka tako, da si jih potegneš pred fris kot ščitnik za sonce nad sprednjim vetrobranskim steklom čisto vsakega avtomobila), so jih tudi v tega vgradili kar nekaj. Celo vsak pes je imel svojega v tleh zadnjega dela kombija, poleg skledice za vodo in hrano. Konstruktor je vgradnjo dveh lcd-jev za psa komentiral: “…, da bosta lahko psa gledala TV med jedjo.” (tega si nikakor nisem izmislil, to je zamorček dejansko prikotalil). Ko smo že pri nenavadnih lokacijah za inštalacijo lcd zaslonov, naj omenim še tole: Nek tip pripelje totalno razsut avto. Ekipa zadega kripo vbek in kupi nov Toyotin jeep, ga sfrizira in ga podari zmedenemu izžrebancu. Ker je izžrebanec dejal, da se trudi postati mehanik, so mu na spodnjo stran avta (prav pod avto) vgradili lcd zaslon: “Da bo lahko gledal TV medtem, ko si bo popravljal avto”, na streho pa so namontirali satelitsko anteno, da bo lahko gledal preko 250 različnih programov medtem, ko bo popravljal avto.
Ob teh dveh primerih se zdi naslednji prav blag. Izžrebancu, ki rad igra bowling, so mini prtljažnik predelali v inštalacijo, skozi katero mu pripelje bowling kuglo v roke vsakič, ko odpre prtljažnik. In ne, za nič drugega ni več prostora v prtljažniku. Genialna pa mi je bila predelava pick-up tovornjačka za nekoga, ki rad igra bilijard. Na kason so mu namreč namontirali bilijard mizo. Super zadeva…, problem nastale le takrat, ko se kdo odloči, da bo zbijal kugle s tiste strani, kjer se nahaja kabina tovornjačka. Ups! Nič lažjega, zlezeš v avto, odpreš zadnje okence, se skozenj nasloniš na mizo, z eno nogo najdeš oporo pod volanom, z drugo v predalniku pred sovozniškim sedežem, vzameš zalet s palico, razbiješ sprednje vetrobransko steklo in udariš kroglo. Se samo meni zdi to popolnoma kretensko?
Sem pa danes slišal, da ima baje nemški MTV oddajo “Pimp my fahrrad” (fahrrad = bicikel). Mogoče bi se pa MTV Adria morala malo potruditi in narediti oddajo “Pimp my skiro”, “Pimp my kotalke” ali pa “Pimp my ciza” (z usnejnimi ročaji, 19 inčnim lcd zaslonom ter s predalom za šampanjec in dva kristalna kozarca). Po tem trendu bi lahko imeli na MTV Middle East “Pimp my little tank”.
Izdelki izpod rok zgoraj omenjene bande so v večini primerov precej dobri. Skoraj bi se lahko reklo, da pobje delajo čudeže, saj dobijo v predelavo takšne kante, za katere se slehernik kar začudi, da so sploh vozni. Ponavadi se ekipa potrudi, da avto predela lastniku (izžrebancu) po meri, toda tu jih pogosto precej zanese. Neki dečvi so predelali kombi, v katerem je na veliko prevažala tudi svoja psa. V ta namen so zadnji del kombija uredili tako, da sta imela psa svoj uglajen prostor in nista puščala dlak po celem kombiju kot do tedaj. Ker pa v vsak predelan avto vtaknejo vsaj dva lcd zaslona za špilanje računalniških igric, gledanje tv ipd. (ne pretiravam…, ponavadi tudi v dvoseda vgradijo dva lcd-jčka tako, da si jih potegneš pred fris kot ščitnik za sonce nad sprednjim vetrobranskim steklom čisto vsakega avtomobila), so jih tudi v tega vgradili kar nekaj. Celo vsak pes je imel svojega v tleh zadnjega dela kombija, poleg skledice za vodo in hrano. Konstruktor je vgradnjo dveh lcd-jev za psa komentiral: “…, da bosta lahko psa gledala TV med jedjo.” (tega si nikakor nisem izmislil, to je zamorček dejansko prikotalil). Ko smo že pri nenavadnih lokacijah za inštalacijo lcd zaslonov, naj omenim še tole: Nek tip pripelje totalno razsut avto. Ekipa zadega kripo vbek in kupi nov Toyotin jeep, ga sfrizira in ga podari zmedenemu izžrebancu. Ker je izžrebanec dejal, da se trudi postati mehanik, so mu na spodnjo stran avta (prav pod avto) vgradili lcd zaslon: “Da bo lahko gledal TV medtem, ko si bo popravljal avto”, na streho pa so namontirali satelitsko anteno, da bo lahko gledal preko 250 različnih programov medtem, ko bo popravljal avto.
Ob teh dveh primerih se zdi naslednji prav blag. Izžrebancu, ki rad igra bowling, so mini prtljažnik predelali v inštalacijo, skozi katero mu pripelje bowling kuglo v roke vsakič, ko odpre prtljažnik. In ne, za nič drugega ni več prostora v prtljažniku. Genialna pa mi je bila predelava pick-up tovornjačka za nekoga, ki rad igra bilijard. Na kason so mu namreč namontirali bilijard mizo. Super zadeva…, problem nastale le takrat, ko se kdo odloči, da bo zbijal kugle s tiste strani, kjer se nahaja kabina tovornjačka. Ups! Nič lažjega, zlezeš v avto, odpreš zadnje okence, se skozenj nasloniš na mizo, z eno nogo najdeš oporo pod volanom, z drugo v predalniku pred sovozniškim sedežem, vzameš zalet s palico, razbiješ sprednje vetrobransko steklo in udariš kroglo. Se samo meni zdi to popolnoma kretensko?
Sem pa danes slišal, da ima baje nemški MTV oddajo “Pimp my fahrrad” (fahrrad = bicikel). Mogoče bi se pa MTV Adria morala malo potruditi in narediti oddajo “Pimp my skiro”, “Pimp my kotalke” ali pa “Pimp my ciza” (z usnejnimi ročaji, 19 inčnim lcd zaslonom ter s predalom za šampanjec in dva kristalna kozarca). Po tem trendu bi lahko imeli na MTV Middle East “Pimp my little tank”.
Wednesday, September 28, 2005
Hora legalis
S ponedeljkom sem začel hoditi v službo. Uradno sem postal »tekstopisec« (ali foharsko »copy«). To je moja prva »resna« služba, saj sem do sedaj deloval pretežno priložnostno. Službo imam sicer v Grosuplju, a me to niti najmanj ne moti, saj imam iz Ljubljane do službe 15 minut vožnje (k sreči živim ob obvoznici). Nikakor ni pogojev, da bi za pot do službe kjerkoli v centru Ljubljane porabil manj časa, saj bi imel probleme s semaforji in jutranjo gnečo, da o parkirnem prostoru niti ne govorim. Z delom sem zaenkrat jako zadovoljen (Janez se potrka po »lesu«), saj imam pri delu precej svobode, sodelavci so fejst pobje, pa tudi delovno okolje je več kot primerno.
Edino ena stvar me že tri dni bega in to je čas, oziroma njegovo pomanjkanje. Vstajam ob sedmih, v službi sem okoli pol devetih in tam ostanem do štirih, petih popoldan. Potem se doma s punco lotiva kosila (tudi ona časovno dela približno tako kot jaz), ga pojeva, nakar ugotovim, da je ura že okoli 6 popoldan. V ponedeljek je diplomirala najina dobra prijateljica in seveda je bilo treba zadevo zaliti. Domov sva prišla ob polnoči pa spat. Včeraj sem bil z bratrancema na pivu, ob pol enajstih zvečer pa sem padel v posteljo kot vreča krompirja. Danes je plan do 18-ih enak kot vsak dan, potem pa peljem fotra na pivo in za njim še prijatelja. Ura bo spet deset ali enajst kot bi mignil…Jutri popoldan me čaka štacuna, da si nakupim nekaj cunj za službo (zelo nerad se potikam po štacunah, saj me narod nemalokrat spravi ob živce že na zabasanem parkirišču) in tukaj bo petek…, dan, ko se spodobi iti na kakšno pivce…V soboto imam še neko »priložnostno« delavno obveznost v Mariborju in najbrž kosilo s starši moje boljše polovice in tu je že nedelja!
Porkamadonafikslaudon, ne me j****!!!!!! Kam beži čas? Že nekaj mesecev se prepričujem, da potrebujem kakšno organizirano rekreacijo…Le kako bo izgledal dan, če si rekreacijo res omislim? Služba, kosilo, rekreacija, spat? Saj nisem klinčev »simček«…, oziroma klinčev tamagoči!!!!! Kdaj bo čas za življenske radosti? Se te končajo, ko človek vstopi v resno službo? Kaj se zgodi, ko pride na svet še mularija? Živiš potem naslednjih 20 let ko ena mona za vse druge razen zase? Sicer deklarativno izjavljam, da zgornje razmišljanje nikakor ni bilo mišljeno kot črnogled izpad malega človeka, temveč kot reflektivno razmišljanje družboslovca, ki ima toliko domišljije in toliko latentno socialistične FDV-jevske izobrazbe, da se ne bo pustil v življenju nategovat…Le časa za to bo manj!
Edino ena stvar me že tri dni bega in to je čas, oziroma njegovo pomanjkanje. Vstajam ob sedmih, v službi sem okoli pol devetih in tam ostanem do štirih, petih popoldan. Potem se doma s punco lotiva kosila (tudi ona časovno dela približno tako kot jaz), ga pojeva, nakar ugotovim, da je ura že okoli 6 popoldan. V ponedeljek je diplomirala najina dobra prijateljica in seveda je bilo treba zadevo zaliti. Domov sva prišla ob polnoči pa spat. Včeraj sem bil z bratrancema na pivu, ob pol enajstih zvečer pa sem padel v posteljo kot vreča krompirja. Danes je plan do 18-ih enak kot vsak dan, potem pa peljem fotra na pivo in za njim še prijatelja. Ura bo spet deset ali enajst kot bi mignil…Jutri popoldan me čaka štacuna, da si nakupim nekaj cunj za službo (zelo nerad se potikam po štacunah, saj me narod nemalokrat spravi ob živce že na zabasanem parkirišču) in tukaj bo petek…, dan, ko se spodobi iti na kakšno pivce…V soboto imam še neko »priložnostno« delavno obveznost v Mariborju in najbrž kosilo s starši moje boljše polovice in tu je že nedelja!
Porkamadonafikslaudon, ne me j****!!!!!! Kam beži čas? Že nekaj mesecev se prepričujem, da potrebujem kakšno organizirano rekreacijo…Le kako bo izgledal dan, če si rekreacijo res omislim? Služba, kosilo, rekreacija, spat? Saj nisem klinčev »simček«…, oziroma klinčev tamagoči!!!!! Kdaj bo čas za življenske radosti? Se te končajo, ko človek vstopi v resno službo? Kaj se zgodi, ko pride na svet še mularija? Živiš potem naslednjih 20 let ko ena mona za vse druge razen zase? Sicer deklarativno izjavljam, da zgornje razmišljanje nikakor ni bilo mišljeno kot črnogled izpad malega človeka, temveč kot reflektivno razmišljanje družboslovca, ki ima toliko domišljije in toliko latentno socialistične FDV-jevske izobrazbe, da se ne bo pustil v življenju nategovat…Le časa za to bo manj!
Subscribe to:
Posts (Atom)
