Wednesday, August 31, 2005
Bomb de Brasil
Na zadnji strani današnjega časnika Delo je člančič, ki razodeva, da je bila Brazilija leta 1990 tik pred tem, da se vpiše v "elitni" klub imetnikov atomske bombe. Sicer so si očitno premislili, a to jih še vedno postavlja v tisto atomsko ložo, kjer na svojo bombico čakata tudi Severna Koreja in Iran. Na svetu je ogromno držav, ki so bombo sposobne proizvesti, pa je ne. Zakaj se torej nekatere države tako silijo, da bi si zrihtale "nukico"?
Da je bomba lahko "deterrent" (prev. svarilo oz. "odvračalnik") se mi zdi jako jalov razlog. Tako se je namreč pojmovalo imetje bombe med hladno vojno, ko naj bi ta preprečevala Američanom napad na Sovjetsko zvezo in vice versa (temu se v "atomskem žargonu" še vedno reče M.A.D. - "mutual assured destruction" - prev. "zagotovljeno obojestransko uničenje"). Zgodovinska dejstva pričajo, da je vsakršen napad s konvencionalnim orožjem na Rusijo popolna norost, ki je v vsakem primeru popolnoma neizvedljiva saj je število ljudi, velikost države pa tudi njen vojaški aparat preprosto prevelik. Isto velja tudi za Ameriko in še bi se našle velike svetovne države, ki ustrezajo zgornjemu opisu "neosvoljivih". Bomba seveda ponuja osvojitev oz. popolno uničenje tudi takšnih držav, toda cena za kaj takšnega je preprosto previsoka. V Ameriki je po drugi svetovni vojni, ko je bila še edina atomska sila, njena vlada tehtala možnost, da bi v "preventivnem" napadu na Sovjetsko zvezo uporabila bombe, ki bi jih zmetala na večja sovjetska mesta ter tako zagotovila Ameriki hegemonijo v svetu.
Vse pa, kar bi se v tem primeru res zgodilo, bi bilo to, da bi bilo samo žrtev napada več sto milijonov, kasneje pa bi se jim pridružile še žrtve posledic atomskega napada takih razsežnosti, ki bi nedvomno segale globoko v Evropo in srednjo Azijo, veter bi radioaktivnost raznašal naokrog (kar pomnite, kako smo se tresli, ko je v Černobilu šel k vragu en sam reaktor), jedrski dež pa bi padal po vsem svetu še kar lep čas po napadu. Tudi Amerika bi še kako dobro čutila posledice svojega "eksperimenta".
Kaj pa, če ima neka država samo par "taktičnih" jedrskih bomb (npr. S. Koreja ali Iran)? Ob njeni uporabi bi bil to tako vojaški kot tudi politični samomor. Če bi Iran zabrisal bombo, bi se v državo zgrnil cel svet in jo prestavil v čas daleč, daleč, daleč pred kameno dobo.
Kje je torej smisel posedovanja jedrskega orožja? Kar se mene tiče, ga ni! Sem za njegovo popolno odpravo. Sicer je res, da je bilo število bomb v preteklosti parkrat večje kot je danes (sedaj lahko cel svet zabrišemo v luft le še 123 krat), na žalost pa še ne vidim perspektive, da bi se popolnoma razorožili. Tudi ob takem dogovoru bi kakšna ponosna lastnica bombe gotovo kakšno "petardo" skrila za črne dni. Sicer pa se je moj dobri prijatelj George Bush jr. že pred leti odločil, da bo začela Amerika delati na novi generaciji jedrskega orožja. Krasno, ne? Kot da izstrelki z osiromašenim plutonijem, ki so v uporabi tudi danes (ogromno so jih zmetali na Irak, Srbijo in na Kosovo) niso dovolj oz. preveč!!?
Smrt fašizmu in dol z jedrskim orožjem!
J.T.
P.S. JEDRSKE PERVERZIJE:
1. Prva indijska jedrska bomba, ki so jo podzemno sprožili, je imela ime "The smiling buda" (prev. smeječi se buda) - Prepričan sem, da se buda v tem primeru ni niti najmanj zabaval...
2. Največja atomska bomba, ki so jo tudi preiskusili, je bila "The tzar bomb" (carska bomba). Zgradili so jo Sovjeti leta 1961 (ko je državo vodil Nikita Hruščov - človek znan po tem, da je zajebal Ameriko, ko je k prijatelju Fidelu Castru na Kubo pripeljal atomske bombe 1962 in s tem povzročil hude glavobole ameriškemu predsedniku Kennedyju in svetovni javnosti ter po tem, da je s čevljem tolkel po govorniškemu odru v "palači" Združenih narodov), bomba je imela moč 50 megaton (z možnostjo nadgradnje na 100 megaton), kar je 6500 krat več kot je bila zmožna bomba, odvržena na Hirošimo. Jedrska goba je segala 64km v višino in je imela premer od 30 do 40 km, blisk ob eksploziji je bil viden skozi oblačno vreme 1000 km daleč, 100 km od kraja eksplozije pa bi navzoči človek utrpel opekline 3 stopnje. Zemlja je bila v radiju 25 kilometrov zravnana in zravnano bi bilo tudi vse tisto, kar bi tam stalo.
Na zadnji strani današnjega časnika Delo je člančič, ki razodeva, da je bila Brazilija leta 1990 tik pred tem, da se vpiše v "elitni" klub imetnikov atomske bombe. Sicer so si očitno premislili, a to jih še vedno postavlja v tisto atomsko ložo, kjer na svojo bombico čakata tudi Severna Koreja in Iran. Na svetu je ogromno držav, ki so bombo sposobne proizvesti, pa je ne. Zakaj se torej nekatere države tako silijo, da bi si zrihtale "nukico"?
Da je bomba lahko "deterrent" (prev. svarilo oz. "odvračalnik") se mi zdi jako jalov razlog. Tako se je namreč pojmovalo imetje bombe med hladno vojno, ko naj bi ta preprečevala Američanom napad na Sovjetsko zvezo in vice versa (temu se v "atomskem žargonu" še vedno reče M.A.D. - "mutual assured destruction" - prev. "zagotovljeno obojestransko uničenje"). Zgodovinska dejstva pričajo, da je vsakršen napad s konvencionalnim orožjem na Rusijo popolna norost, ki je v vsakem primeru popolnoma neizvedljiva saj je število ljudi, velikost države pa tudi njen vojaški aparat preprosto prevelik. Isto velja tudi za Ameriko in še bi se našle velike svetovne države, ki ustrezajo zgornjemu opisu "neosvoljivih". Bomba seveda ponuja osvojitev oz. popolno uničenje tudi takšnih držav, toda cena za kaj takšnega je preprosto previsoka. V Ameriki je po drugi svetovni vojni, ko je bila še edina atomska sila, njena vlada tehtala možnost, da bi v "preventivnem" napadu na Sovjetsko zvezo uporabila bombe, ki bi jih zmetala na večja sovjetska mesta ter tako zagotovila Ameriki hegemonijo v svetu.
Vse pa, kar bi se v tem primeru res zgodilo, bi bilo to, da bi bilo samo žrtev napada več sto milijonov, kasneje pa bi se jim pridružile še žrtve posledic atomskega napada takih razsežnosti, ki bi nedvomno segale globoko v Evropo in srednjo Azijo, veter bi radioaktivnost raznašal naokrog (kar pomnite, kako smo se tresli, ko je v Černobilu šel k vragu en sam reaktor), jedrski dež pa bi padal po vsem svetu še kar lep čas po napadu. Tudi Amerika bi še kako dobro čutila posledice svojega "eksperimenta".
Kaj pa, če ima neka država samo par "taktičnih" jedrskih bomb (npr. S. Koreja ali Iran)? Ob njeni uporabi bi bil to tako vojaški kot tudi politični samomor. Če bi Iran zabrisal bombo, bi se v državo zgrnil cel svet in jo prestavil v čas daleč, daleč, daleč pred kameno dobo.
Kje je torej smisel posedovanja jedrskega orožja? Kar se mene tiče, ga ni! Sem za njegovo popolno odpravo. Sicer je res, da je bilo število bomb v preteklosti parkrat večje kot je danes (sedaj lahko cel svet zabrišemo v luft le še 123 krat), na žalost pa še ne vidim perspektive, da bi se popolnoma razorožili. Tudi ob takem dogovoru bi kakšna ponosna lastnica bombe gotovo kakšno "petardo" skrila za črne dni. Sicer pa se je moj dobri prijatelj George Bush jr. že pred leti odločil, da bo začela Amerika delati na novi generaciji jedrskega orožja. Krasno, ne? Kot da izstrelki z osiromašenim plutonijem, ki so v uporabi tudi danes (ogromno so jih zmetali na Irak, Srbijo in na Kosovo) niso dovolj oz. preveč!!?
Smrt fašizmu in dol z jedrskim orožjem!
J.T.
P.S. JEDRSKE PERVERZIJE:
1. Prva indijska jedrska bomba, ki so jo podzemno sprožili, je imela ime "The smiling buda" (prev. smeječi se buda) - Prepričan sem, da se buda v tem primeru ni niti najmanj zabaval...
2. Največja atomska bomba, ki so jo tudi preiskusili, je bila "The tzar bomb" (carska bomba). Zgradili so jo Sovjeti leta 1961 (ko je državo vodil Nikita Hruščov - človek znan po tem, da je zajebal Ameriko, ko je k prijatelju Fidelu Castru na Kubo pripeljal atomske bombe 1962 in s tem povzročil hude glavobole ameriškemu predsedniku Kennedyju in svetovni javnosti ter po tem, da je s čevljem tolkel po govorniškemu odru v "palači" Združenih narodov), bomba je imela moč 50 megaton (z možnostjo nadgradnje na 100 megaton), kar je 6500 krat več kot je bila zmožna bomba, odvržena na Hirošimo. Jedrska goba je segala 64km v višino in je imela premer od 30 do 40 km, blisk ob eksploziji je bil viden skozi oblačno vreme 1000 km daleč, 100 km od kraja eksplozije pa bi navzoči človek utrpel opekline 3 stopnje. Zemlja je bila v radiju 25 kilometrov zravnana in zravnano bi bilo tudi vse tisto, kar bi tam stalo.
Tuesday, August 30, 2005
"Toto..., mislim, da nisva več v Kansasu..."
Včeraj sem bil nemalo presenečen, ko sem slišal, da je več kot 80% odstotkov prebivalcev New Orleansa pred orkanom Katrina zbežalo neznano kam na sever. Od mesta z 1,4 milijona ljudi jih je tam ostalo le še nekaj 10.000. Potem pa mi je potegnilo...Saj res, povprečni Američani sploh nimajo zidanih temveč montažne hiške...Zato je tudi Dorotejo iz čarovnika iz Oza skupaj s hišo potegnilo na drug svet, kjer je z njeno pomočjo kar takoj pokončala eno izmed zlobnih čarovnic (je to olajševalna okoliščina za posedovanje montažne hiše?). Priznam, v primernem podnebnem pasu je lahko tudi montažna hiša ravno tako dobra kot zidana, dvomim pa, da se med primerne podnebne pasove šteje tudi jug Amerike, obdan že s tropskimi značilnostmi in atlantskim tokom, ki se simpatično meša v mehiškem zalivu. Ni bilo prvič, da se je kakšen orkanček prikazal na tem koncu sveta in povzročil razdejanje (mislim, da je bil zadnji orkanček lani, ko se je prišel igrat v Disneyland na Floridi in predsednikovemu bratu Jebu Bushu polomil pol države). Orkani nikakor niso redkost v tem delu sveta, tako kot niso tornadi redkost v bolj osrednjem delu Amerike.
Kar pa me bega je to: Zakaj, hudiča, si ne postavijo bajt kot se šika, namesto da v znano rizičnem okolju trmoglavijo z zbitimi deščicami in upajo, da bo tornado/orkan naredil ovinek okoli njih? Dragi Billy, živiš na območju, kjer se vsako leto razdivljajo viharčki in orkančki (lahko ti samo potrgajo polkna in ograjo, v najslabšem primeru odnesejo streho, če je hiša zidana), ti pa le sumničavo gledaš v nebo, potem pa vse svoje imetje nabašeš v svoj pick-up tovornjaček in pobegneš na sever (montažna hiška pa te z vetrom po delih med potjo prehiti). Pa so baje Američani ljudje s smislom za ekonomijo..., ni videti...Saj mislim, da je ena zidana hiša vseeno cenejša od treh montažnih, ki jih moraš vsake toliko let postavljati iz nič...
Simpatičen je bil afriški Američan v srednjih letih ("African-American", kar je politično korektno..., vsaj mislim, da je še..."Who're you callin' African-American, punk? I'm Zimbawian-American, motherf***er!"), ki se je neustrašno opotekal proti vetru v počitniških oblačilih in je na novinarjevo trditev "Je pa hudo, ne?", odvrnil "Hja..., kr hudo je, ja...!" in si z nasmehom popolnoma brez haska obrisal premočeni obraz, ki ga je spet voda zalila preden je roka dokončala svojo pot. Poba ima v New Orleansu gotovo staro zidano hišo, ostanek francoskih kolonizatorjev, ki ne bo klonila pred orkanom (morda samo njena streha...)
Bodo Američani tudi vreme obtožili, da jim napada njihov način življenja? Mu bodo napovedali vojno tako kot teroristom? NE! Ne, ne bodo! To pa že ne! Uveljavljanje Kjotskega protokola je predrago, sploh pa je naglo spreminjanje okolja zaradi prevelikega človeškega poseganja v naravo komunistični mit in, če mu verjamete, s tem pomagate teroristom!
J.T.
Včeraj sem bil nemalo presenečen, ko sem slišal, da je več kot 80% odstotkov prebivalcev New Orleansa pred orkanom Katrina zbežalo neznano kam na sever. Od mesta z 1,4 milijona ljudi jih je tam ostalo le še nekaj 10.000. Potem pa mi je potegnilo...Saj res, povprečni Američani sploh nimajo zidanih temveč montažne hiške...Zato je tudi Dorotejo iz čarovnika iz Oza skupaj s hišo potegnilo na drug svet, kjer je z njeno pomočjo kar takoj pokončala eno izmed zlobnih čarovnic (je to olajševalna okoliščina za posedovanje montažne hiše?). Priznam, v primernem podnebnem pasu je lahko tudi montažna hiša ravno tako dobra kot zidana, dvomim pa, da se med primerne podnebne pasove šteje tudi jug Amerike, obdan že s tropskimi značilnostmi in atlantskim tokom, ki se simpatično meša v mehiškem zalivu. Ni bilo prvič, da se je kakšen orkanček prikazal na tem koncu sveta in povzročil razdejanje (mislim, da je bil zadnji orkanček lani, ko se je prišel igrat v Disneyland na Floridi in predsednikovemu bratu Jebu Bushu polomil pol države). Orkani nikakor niso redkost v tem delu sveta, tako kot niso tornadi redkost v bolj osrednjem delu Amerike.
Kar pa me bega je to: Zakaj, hudiča, si ne postavijo bajt kot se šika, namesto da v znano rizičnem okolju trmoglavijo z zbitimi deščicami in upajo, da bo tornado/orkan naredil ovinek okoli njih? Dragi Billy, živiš na območju, kjer se vsako leto razdivljajo viharčki in orkančki (lahko ti samo potrgajo polkna in ograjo, v najslabšem primeru odnesejo streho, če je hiša zidana), ti pa le sumničavo gledaš v nebo, potem pa vse svoje imetje nabašeš v svoj pick-up tovornjaček in pobegneš na sever (montažna hiška pa te z vetrom po delih med potjo prehiti). Pa so baje Američani ljudje s smislom za ekonomijo..., ni videti...Saj mislim, da je ena zidana hiša vseeno cenejša od treh montažnih, ki jih moraš vsake toliko let postavljati iz nič...
Simpatičen je bil afriški Američan v srednjih letih ("African-American", kar je politično korektno..., vsaj mislim, da je še..."Who're you callin' African-American, punk? I'm Zimbawian-American, motherf***er!"), ki se je neustrašno opotekal proti vetru v počitniških oblačilih in je na novinarjevo trditev "Je pa hudo, ne?", odvrnil "Hja..., kr hudo je, ja...!" in si z nasmehom popolnoma brez haska obrisal premočeni obraz, ki ga je spet voda zalila preden je roka dokončala svojo pot. Poba ima v New Orleansu gotovo staro zidano hišo, ostanek francoskih kolonizatorjev, ki ne bo klonila pred orkanom (morda samo njena streha...)
Bodo Američani tudi vreme obtožili, da jim napada njihov način življenja? Mu bodo napovedali vojno tako kot teroristom? NE! Ne, ne bodo! To pa že ne! Uveljavljanje Kjotskega protokola je predrago, sploh pa je naglo spreminjanje okolja zaradi prevelikega človeškega poseganja v naravo komunistični mit in, če mu verjamete, s tem pomagate teroristom!
J.T.
Subscribe to:
Posts (Atom)
