V nedeljo smo bili (se še navajam na koncept množine) na super-duper pikniku v atriju na Taboru. Vsega dobrih 100 metrov zračne linije oddaljeni od zvonika cerkve na Taboru (ki je menda zgrajena v neogotskem slogu). Ko je na polno uro zvonilo in oznanjalo trenutni premik v srednjeevropskem času, me še ni motilo… Ko pa je pričelo tam okoli 18:30 veselo oznanjati k maši DINGILIDONGILIDINGILIDONGILIONGILIDONGLI… pa sem mislil, da bom popi***l. Za 10 minut se je zvok prekrasno ujel med vse okolišče bloke in, če so verniki v tej okolici gluhi ali mrtvi, so se tiste maše nedvomno udeležili. Če je vrtanje in razgrajanje vobče ob nedeljah še toliko bolj nezaželjeno, ne razumem zakaj je RKC pri tem izjema… Zvočno onesnaževanje je precej preseglo sicer dovoljenih 10 decibelov in živo sem si predstavljal, kako nekemu manijaku prekipi in z armbrustom sesuje prelepi neogotski zvonik. FIAT LUX
Včeraj sva podmladek taktično podtaknila babici in šla “na hitro” v BTC po par otroških cunjic. Zajeb! Ljudje so oboleli, BTC je bil poln in vrste so se vile, kot bi bile razprodaje… Neverjetno, toda taktika “pojdi ti po cunje, jaz pa bom šel kar v vrsto” se je obnesla in z njo sva po 2 urah uspešno opravila šoping v celih 3 trgovinah. Sedaj nočem videti štacune do avgusta. Kar pa me je najbolj razpi***lo pa je narod v avtih. BTC je genialno rešil problem prometa s krožnimi križišči, samo kaj, ko jih NIHČE ne zna uporabljati. Namreč včeraj sem opazil samo dva, JA – 2 voznika, ki sta ob zapuščanju rondoja uporabila smerni kazalec. Prav nobenemu se ne zdi vredno opozoriti ljudi, ki čakajo na vstop v rondo, da ga oni zapuščajo. In zato so seveda kolone tudi tam, kjer jih sicer ne bi smelo biti. Potem pa moram ugibati, ali misli đajo v đipu zapustiti križišče, ali njegovi škatli nagaja centrifugalna sila v zavoju. Tumač!
In oh, Silvo Plut je napisal poslovilno pismo in po zvezdniško koknil malce preveč uspavalnih tabletk. Če me zanima kaj piše v poslovilnem pismu? Prav nič! Jebe se mi, če se je v njem pokesal po vsem tistem joku na zatožni klopi. Sicer sem proti smrtni kazni, saj menim, da mora nekdo vseeno nositi breme usmrtitve, nimam pa prav nič proti, če si psihopati Plutovega in Trobčevega kova sodijo sami. Tako bo šel davkoplačevalski denar raje za kakšno izraelsko havbico...
In še ocvirek: Na dan, ko smo podmladek pripeljali iz porodnišnice, se je začela renovacija „poslovnih prostorov“ na kletnem nivoju našega bloka, tik ob vhodih v garaže, kar je točno dva štuka pod najino spalnico (več o tem v gnevniškem zapisu 16. januarja 2007). No in potem so štemali in štemali in vrtali in štemali in vrtali skoraj 3 mesece. Ko se je zadeva umirila „poslovni prostori“ niso kazali nobenega življenja, dokler niso pred prazniki končno izobesili tablo, ki oznanja namembnost „poslovnih prostorov“. Na tabli pa piše: „Bazeni King Dolphin“. PROSIM?????????? KAJ????????? A zato ste ružili prekleta 2 meseca in pol in bloku odžirali živce???? Za jebene bazene?????? Pa saj Ježica in okolica Ruskega carja ni klinčev Malibu, kjer vsaka hiša potrebuje bazen!!!!!!!! Toliko o taktičnem pozicioniranju v sodobnem liberalnem kapitalizmu, prekleti idioti.
Želim vam lep 1. maj
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
2 comments:
Najprej hvala za blogovsko pohvalo.
No, včeraj smo ponovili vajo in smo zopet "obrili" par kotletkov in čvapov. Po požrtiji pa je kolego prevzela njegova piromanska žilica in se je odločil skuriti vse tisto dračje, ki je ostalo po eksoduksu šavja na atriju. Res se je kadilo. Preveč. Tako, da sem se že sam odločil narediti konec temu piromanskemu izpadu. Pa me je priletna seseda v sosednjem bloku prehitela. Vsa jezna je priletela na balkon in se začela dreti, da je ravno obesila sveže perilo. Z gestami sem se ji opravičil in omejili smo ogenj. Ampak to seveda ni bilo dovolj. Še kakih 10 min je hodila na balkon streljati s pogledom, nakar je poslala svojega ubogljivega možička, da je šel do njune sosede (tiste, ki tako lepo ureja okolico), da mu je odklenila velika vrtna vrata in je lahko še osebno prišel k nam povedati, da to pa res nikamor ne gre. Prijazno je svetoval, naj zgradim nekaj metrov visoko pregrado, da bo v prihodnje prepreičila vsem vonjavam žara, da bi lahko še kdaj vdrle v njuno spalnico.
Svašta!
V prihodnje resno mislim omejiti kurjenje, vendar pa če sta mislila, da se bom odpovedal roštiljadi, sta se krepko zmotila.
Ja, ja... Lepa je slovenska sosesščina... Ravno zadnjič sem v smeti pred blokom odvrgel odsluženo gajbico z nekaj razcvetelimi krompirji, ko je nekje z leve in okoli petega štuka priletelo iz ust priletne gospe: "Tole pa ni za tja...". Ker sem izpad gladko ignoriral in se pri tem spraševal kam hudiča naj človek potem deponira prekleto leseno gajbico (najbrž bi jo moral odpeljati na cesto dveh cesarjev in tam plačati, da mi jo odvzamejo), je za mano priletelo še "HEJ!!!", kot da je to to, na kar bi se moral vendarle odzvati. Kot da te preklete priletne gospe nimajo pametnejšega dela kot oprezati na balkonih za vsem, kar jim ni prav v tokratnem življenju... Kajti potemtakem bi si moral jaz zgraditi klinčev minaret sredi Ljubljane in se dreti cel ljubi dan ter s tem opozarjati someščane o njihovem neprimernem vedenju na vsakem koraku, ki ga storijo...
Post a Comment