Politična amnezija

Končno spet nekaj časa, volje in potrebe po novem gnevniškem zapisu. In kdo je kriv za potrebo po gnevnem izpadu? Slovenska politika, kajpak! Prekleto sit sem že te slovenske vlade, ki se s svojo arogantno nadutostjo še vedno neumorno zgovarja na vse bivše oblasti, ki so seveda krive za vso zlo v tej naši mali deželici na sončni strani Alp. Mandata je skoraj konec, a uboga vlada še vedno "popravlja" napake drugih. Ljubeč sadomazohistični odnos med predsednikom vlade in predsednikom republike pa je prerasel v sadomazohistični ljubezenski trikotnik, katerega tretji del je bivši predsednik republike.

Že ptički na veji čivkajo, da naš vrli premier vlada po “fuhrerprinzipu”. In kup diletantov, ki so vsi po vrsti nesposobni, strokovno neprimerni in skorumpirani vrtičkarji, se kiti z ministrskimi nazivi ter posluša prav vsak še tako kretenski befel velikega vodje. Pa tudi to, da naš vrli premier nastavlja svoje ubogljive apartčike na prav vsako še tako trivialno vodilno mesto pa najsi gre za politično, javno sektorsko ali gospodarsko, ni več nobena skrivnost. Zlobni jeziki bi utegnili takšno ravnanje opisati kot totalitaristično… In ravno to je izjavil bivši predsednik republike, Milan Kučan.

Vrli premier je seveda takoj vrnil žogico. Najprej je izrazil nestrinjanje z mediji, ki so to Kučanovo izjavo plasirali kot prvo novico dneva, potem pa je še poskušal deskreditirati Kučana s tem, da ga je naslovil kot bivšega predsednika republike IN bivšega predsednika komunistične partije Slovenije. Le zakaj je bilo to potrebno? Seveda vsi desničarski kmetavzi na takšne premierjeve izjave veselo zavriskajo, potegnejo na plano frajtonerce in užgejo eno po domače. Toda ubogi premier Janša… On že dolga leta boleha za resno amnezijo. Kako lahko, mona, pljuva čez bivše komuniste in pri tem pozablja, da je bil tudi sam komunist in to na ne tako nizkem stolčku. JA! Tudi Janša je bil komunist. Ravno tako je bil rdeč in imel je tisto rdečo knjižico. Toda njegovi politični nasprotniki tega ne izpostavljajo, sam pa karnaprej to isto očita prav vsakemu svojemu političnemu nasprotniku. Je bil mar član komunistične partije pod prisilo? Je bilo to mar samo “taktično oz. strateško članstvo”?

In to me privede do največjega glavobola, ki sem ga fasal ta mesec! Na začetku meseca je gospod obhambhni ministeh Kahel Ehjavec rehabilitiral domobrance s tem, da je njihovo sodelovanje z okupatorjem imenoval “taktična kolaboracija”. HALO?????? Kakšna “taktična kolaboracija” vendar????? Je mar zato takšna kolaboracija opravičljiva???? Pa dajmo še enkrat vzeti tole zgodovinsko dejstvo: Domobranci so sodelovali z okupatorjem vse od začetka vojne, kar pomeni kar 2 leti pred podpisom “Dolomitske izjave”, ki je boj proti okupatorju konsolidirala pod vodstvom komunistične partije. In ta diskreditacija partizanov, ki vsi pač niso bili komunisti, je popolnoma nedopustna, prav tako kot je nedopustna rehabilitacija kolaborantov.

In potem sem danes poslušal par izjav naših poslancev. Ojojoj. Banda neandertalska… Pa saj ne znajo sestaviti dveh zaporednih stavkov z omembe vredno vsebino. Na parlamentarnih volitvah je nujno treba uvesti preferenčni glas tako, da sistem ne bo dopuščal strankam izbiranje poslancev za sedeže v državnem zboru. Sicer pa menim, da je v Sloveniji potrebna POPOLNA politična lustracija. Jeba je samo to, da nimamo nadomestnega kadra. Vse kar imamo je trop ex-komunističnih političnih mastodontov in polnojajčni ter puhloglavi neolibertarni podmladek, ki bi najraje uvedel popolni ultrakapitalistični darwinizem.

Človeka res prime da bi si kupil tropski otok, a kaj, ko bo globalno segrevanje kaj kmalu poplavilo otočke…