Ponudba in povpraševanje

Zaradi zahtevnosti podmladka in preobremenjenosti matere, sem imel danes dela prost dan. Šel sem po štacunah, da bi nabavil vse potrebno za preživetje družinice, hkrati pa sem si želel kupiti še pas za hlače. Dosedaj sem pasove kupoval pri Levisu… Kot pa sem že v prejšnjem gnevniškem zapisu omenil, sem nad Levisom nemalo razočaran. In razočaranje se je danes le še poglobilo.

Torej uletim v Levis in se razgledam naokoli, da bi opazil klasično stojalo s pasovi. Ker ga nisem našel, pobaram prodajalko, ki mi odgovori, da pasov nimajo več, oz. da so zadnje pasove razprodali, ter da ne vedo, kdaj pride naslednja runda, če sploh. PROSIM??? Razočarano se odpravim iz BTC city-ja na kavo k prijatelju, kateremu potožim nad situacijo. Pa se mu to ni zdelo nič čudnega (to, da Levi’s nima pasov, še manj pa, da gnevim zaradi tega). Sicer je res, da naju spravljajo ob živce različne reči, njegov argument, da pasov v Levisu ni, pa je bil, da je temu tako zaradi ponudbe in povpraševanja. In potem sem to premleval še cel dan.

Če si narod nečesa ne želi, potem se to slej ko prej umakne iz prodaje. Okej! Če se nekaj ne prodaja, potem res ni smiselno, da ponudnik to še vedno kupuje in ponuja. Okej! Toda od kdaj pasovi niso več rentabilni? Smo mar tako suhi (ali debeli), da se nam modeli hlač samodejno podajo na rit kot ata na mamo? Je z deklerativnim stanjem kapitalizma, po katerem naj bi bil potrošnik glavni, nekaj narobe? Je mar tistih nekaj eurotov zaslužka prodajalcu, ki jih ne pljune za nekaj pasov, od katerih se jih nekaj ne proda, res pomembnejših od dobrega imena, tega, da velja za dobro založeno trgovino in tega, da obdrži potrošnike? Si bo zaradi tega lahko kupil večji avto? Ne bi rekel... Minimaliziranje stroškov ne vodi nujno v vsesplošni razcvet!

Karnaenkrat sem se počutil, kot bi živel v prejšnjem sistemu.
“Ovog meseca neće biti mesa, jer narod ne voli prasetinu!”
“Ovog leta neće biti benzina, jer narod jako rado šeta!”
“Ove decenije neće biti prave čokolade, jer narod baš obožava šećernu tablu!”
“U ovom sistemu neće biti drugih političkih stranaka, jer svi vole Tita!”

Zgodba se je nadaljevala, ko sem šel v Maximarket kupiti Becherovko. Maximarket je edina trgovina, ki Becherovko sploh ima. Toda pol ure po nabavi Becherovke iz zelo zanesljivega vira izvem, da bo Maxi Becherovko iz prodaje umaknil. Zakaj? Ker se ne splača!

In potem sem pomislil na debato, v kateri sem se spraševal, zakaj na vsakem slovenskem tv programu potrebujemo narodnozabavno oddajo z oblico abotnega slovenskega "humorja" in goveje muzike v prime time-u. Odgovor sogovornika je bil:

“Fer je, da vsak segment družbe dobi svoje!”. In seveda je iz mene pogojno bušnil moment kalimerizma:
“S čim pa jaszt dobim svoje?”, nakar je sledilo:
“Ti in tebi podobni niste dovolj velika skupina, da bi se ji bilo treba posebej posvečati! Se ne splača”

KAJ PA ZAŠČITA MANJŠIN???? PORKAMADONA!!!! Zdaj sem pa jaz devianten, ker ne maram goveje muske z besedami "hopala" in "brizgi, brizgi" v besedilu (v glavi zadoni: "Sosedov Tonček je za grmom fu, fu, fu, fu... Furmani po cesti šli, furmani po cesti šli...), zlatih metroseksualnih pasov in cenene viliamovke? Tumač!

Je mar res VSE pogojeno z zaslužkom???? Je res vse v denarju? Se sploh še kaj zgodi, če ni gmotne kompenzacije (In ob tem se spomnim na intervju z Jonasom v Objektivu, v katerem vedeževalsko napoveduje prihod novega zagnanega in "zastonjskega" vala bistroumnih ustvarjalcev ter hkrati jedikuje nad trenutnim, sicer perspektivnim kadrom, ki pa zavoljo zaslužka namesto v humoristično neogverilo beži v institucionalizirano teatrsko sceno... Oksimoronično, kajne...)? Pri nas umetniki trpijo... Toda ne zastonj...

Si kar mislim, kaj večina poreče na zgornje. Stavim, da je:
”Jah… Takle mamo…”.
Tako je!!! Z apatijo in fatalizmom nam bo uspelo!

In kaj je zaključek? Slovenija je članica evropske unije in posledično del najbolj “razvitega dela sveta” (tale termin jemljite z rezervo…, kar hočem povedati je, da naj bi se v “zahodnem svetu” dalo dobiti VSE, kar na svetu obstaja). Ljubljana je slovenska metropola (Sori Maribor... Mirno prevzemite metropolo, kar se mene tiče...) in kot taka eno izmed glavnih mest Evropske Unije. In medtem, ko je v Talinu (ki je po velikosti mesta primerljiv z Ljubljano, kot je Estonija s Slovenijo) moč najti restavracije z vseh koncev sveta, se lahko Ljubljana pohvali zgolj z n-timi kitajskimi restavracijami in dvema mehiškima.

Ljubljana bi morala imeti primerljivo ponudbo, kot jo imajo druga mesta Evropske Unije, pa je nima… So mar Slovenci bolj “skromni”? Glede na tako drag vozni park, bi to težko rekli. Jim je pomembneje imeti velik in drag avto pa čeprav na leasing, kot konkreten pas, ki jim bo držal hlače na riti? Posplošujem… Pa kaj!

In kam bi prišli, če se ljudje ne bi pritoževali in opažali pomanjkljivosti v sistemih? Dvomim, da bi se sploh potrudili zlesti iz vode ali splezati z dreves, kaj šele, da bi se iz jam preselili v hiše iz blata in slame. Si predstavljate, da bi si nek vaš daljni prednik mislil:

“Eh,… Le zakaj bi se selil iz te vlažne jame. Saj je čisto kul…”