Friday, February 23, 2007
Ponudba in povpraševanje
Zaradi zahtevnosti podmladka in preobremenjenosti matere, sem imel danes dela prost dan. Šel sem po štacunah, da bi nabavil vse potrebno za preživetje družinice, hkrati pa sem si želel kupiti še pas za hlače. Dosedaj sem pasove kupoval pri Levisu… Kot pa sem že v prejšnjem gnevniškem zapisu omenil, sem nad Levisom nemalo razočaran. In razočaranje se je danes le še poglobilo.
Torej uletim v Levis in se razgledam naokoli, da bi opazil klasično stojalo s pasovi. Ker ga nisem našel, pobaram prodajalko, ki mi odgovori, da pasov nimajo več, oz. da so zadnje pasove razprodali, ter da ne vedo, kdaj pride naslednja runda, če sploh. PROSIM??? Razočarano se odpravim iz BTC city-ja na kavo k prijatelju, kateremu potožim nad situacijo. Pa se mu to ni zdelo nič čudnega (to, da Levi’s nima pasov, še manj pa, da gnevim zaradi tega). Sicer je res, da naju spravljajo ob živce različne reči, njegov argument, da pasov v Levisu ni, pa je bil, da je temu tako zaradi ponudbe in povpraševanja. In potem sem to premleval še cel dan.
Če si narod nečesa ne želi, potem se to slej ko prej umakne iz prodaje. Okej! Če se nekaj ne prodaja, potem res ni smiselno, da ponudnik to še vedno kupuje in ponuja. Okej! Toda od kdaj pasovi niso več rentabilni? Smo mar tako suhi (ali debeli), da se nam modeli hlač samodejno podajo na rit kot ata na mamo? Je z deklerativnim stanjem kapitalizma, po katerem naj bi bil potrošnik glavni, nekaj narobe? Je mar tistih nekaj eurotov zaslužka prodajalcu, ki jih ne pljune za nekaj pasov, od katerih se jih nekaj ne proda, res pomembnejših od dobrega imena, tega, da velja za dobro založeno trgovino in tega, da obdrži potrošnike? Si bo zaradi tega lahko kupil večji avto? Ne bi rekel... Minimaliziranje stroškov ne vodi nujno v vsesplošni razcvet!
Karnaenkrat sem se počutil, kot bi živel v prejšnjem sistemu.
“Ovog meseca neće biti mesa, jer narod ne voli prasetinu!”
“Ovog leta neće biti benzina, jer narod jako rado šeta!”
“Ove decenije neće biti prave čokolade, jer narod baš obožava šećernu tablu!”
“U ovom sistemu neće biti drugih političkih stranaka, jer svi vole Tita!”
Zgodba se je nadaljevala, ko sem šel v Maximarket kupiti Becherovko. Maximarket je edina trgovina, ki Becherovko sploh ima. Toda pol ure po nabavi Becherovke iz zelo zanesljivega vira izvem, da bo Maxi Becherovko iz prodaje umaknil. Zakaj? Ker se ne splača!
In potem sem pomislil na debato, v kateri sem se spraševal, zakaj na vsakem slovenskem tv programu potrebujemo narodnozabavno oddajo z oblico abotnega slovenskega "humorja" in goveje muzike v prime time-u. Odgovor sogovornika je bil:
“Fer je, da vsak segment družbe dobi svoje!”. In seveda je iz mene pogojno bušnil moment kalimerizma:
“S čim pa jaszt dobim svoje?”, nakar je sledilo:
“Ti in tebi podobni niste dovolj velika skupina, da bi se ji bilo treba posebej posvečati! Se ne splača”
KAJ PA ZAŠČITA MANJŠIN???? PORKAMADONA!!!! Zdaj sem pa jaz devianten, ker ne maram goveje muske z besedami "hopala" in "brizgi, brizgi" v besedilu (v glavi zadoni: "Sosedov Tonček je za grmom fu, fu, fu, fu... Furmani po cesti šli, furmani po cesti šli...), zlatih metroseksualnih pasov in cenene viliamovke? Tumač!
Je mar res VSE pogojeno z zaslužkom???? Je res vse v denarju? Se sploh še kaj zgodi, če ni gmotne kompenzacije (In ob tem se spomnim na intervju z Jonasom v Objektivu, v katerem vedeževalsko napoveduje prihod novega zagnanega in "zastonjskega" vala bistroumnih ustvarjalcev ter hkrati jedikuje nad trenutnim, sicer perspektivnim kadrom, ki pa zavoljo zaslužka namesto v humoristično neogverilo beži v institucionalizirano teatrsko sceno... Oksimoronično, kajne...)? Pri nas umetniki trpijo... Toda ne zastonj...
Si kar mislim, kaj večina poreče na zgornje. Stavim, da je:
”Jah… Takle mamo…”.
Tako je!!! Z apatijo in fatalizmom nam bo uspelo!
In kaj je zaključek? Slovenija je članica evropske unije in posledično del najbolj “razvitega dela sveta” (tale termin jemljite z rezervo…, kar hočem povedati je, da naj bi se v “zahodnem svetu” dalo dobiti VSE, kar na svetu obstaja). Ljubljana je slovenska metropola (Sori Maribor... Mirno prevzemite metropolo, kar se mene tiče...) in kot taka eno izmed glavnih mest Evropske Unije. In medtem, ko je v Talinu (ki je po velikosti mesta primerljiv z Ljubljano, kot je Estonija s Slovenijo) moč najti restavracije z vseh koncev sveta, se lahko Ljubljana pohvali zgolj z n-timi kitajskimi restavracijami in dvema mehiškima.
Ljubljana bi morala imeti primerljivo ponudbo, kot jo imajo druga mesta Evropske Unije, pa je nima… So mar Slovenci bolj “skromni”? Glede na tako drag vozni park, bi to težko rekli. Jim je pomembneje imeti velik in drag avto pa čeprav na leasing, kot konkreten pas, ki jim bo držal hlače na riti? Posplošujem… Pa kaj!
In kam bi prišli, če se ljudje ne bi pritoževali in opažali pomanjkljivosti v sistemih? Dvomim, da bi se sploh potrudili zlesti iz vode ali splezati z dreves, kaj šele, da bi se iz jam preselili v hiše iz blata in slame. Si predstavljate, da bi si nek vaš daljni prednik mislil:
“Eh,… Le zakaj bi se selil iz te vlažne jame. Saj je čisto kul…”
Torej uletim v Levis in se razgledam naokoli, da bi opazil klasično stojalo s pasovi. Ker ga nisem našel, pobaram prodajalko, ki mi odgovori, da pasov nimajo več, oz. da so zadnje pasove razprodali, ter da ne vedo, kdaj pride naslednja runda, če sploh. PROSIM??? Razočarano se odpravim iz BTC city-ja na kavo k prijatelju, kateremu potožim nad situacijo. Pa se mu to ni zdelo nič čudnega (to, da Levi’s nima pasov, še manj pa, da gnevim zaradi tega). Sicer je res, da naju spravljajo ob živce različne reči, njegov argument, da pasov v Levisu ni, pa je bil, da je temu tako zaradi ponudbe in povpraševanja. In potem sem to premleval še cel dan.
Če si narod nečesa ne želi, potem se to slej ko prej umakne iz prodaje. Okej! Če se nekaj ne prodaja, potem res ni smiselno, da ponudnik to še vedno kupuje in ponuja. Okej! Toda od kdaj pasovi niso več rentabilni? Smo mar tako suhi (ali debeli), da se nam modeli hlač samodejno podajo na rit kot ata na mamo? Je z deklerativnim stanjem kapitalizma, po katerem naj bi bil potrošnik glavni, nekaj narobe? Je mar tistih nekaj eurotov zaslužka prodajalcu, ki jih ne pljune za nekaj pasov, od katerih se jih nekaj ne proda, res pomembnejših od dobrega imena, tega, da velja za dobro založeno trgovino in tega, da obdrži potrošnike? Si bo zaradi tega lahko kupil večji avto? Ne bi rekel... Minimaliziranje stroškov ne vodi nujno v vsesplošni razcvet!
Karnaenkrat sem se počutil, kot bi živel v prejšnjem sistemu.
“Ovog meseca neće biti mesa, jer narod ne voli prasetinu!”
“Ovog leta neće biti benzina, jer narod jako rado šeta!”
“Ove decenije neće biti prave čokolade, jer narod baš obožava šećernu tablu!”
“U ovom sistemu neće biti drugih političkih stranaka, jer svi vole Tita!”
Zgodba se je nadaljevala, ko sem šel v Maximarket kupiti Becherovko. Maximarket je edina trgovina, ki Becherovko sploh ima. Toda pol ure po nabavi Becherovke iz zelo zanesljivega vira izvem, da bo Maxi Becherovko iz prodaje umaknil. Zakaj? Ker se ne splača!
In potem sem pomislil na debato, v kateri sem se spraševal, zakaj na vsakem slovenskem tv programu potrebujemo narodnozabavno oddajo z oblico abotnega slovenskega "humorja" in goveje muzike v prime time-u. Odgovor sogovornika je bil:
“Fer je, da vsak segment družbe dobi svoje!”. In seveda je iz mene pogojno bušnil moment kalimerizma:
“S čim pa jaszt dobim svoje?”, nakar je sledilo:
“Ti in tebi podobni niste dovolj velika skupina, da bi se ji bilo treba posebej posvečati! Se ne splača”
KAJ PA ZAŠČITA MANJŠIN???? PORKAMADONA!!!! Zdaj sem pa jaz devianten, ker ne maram goveje muske z besedami "hopala" in "brizgi, brizgi" v besedilu (v glavi zadoni: "Sosedov Tonček je za grmom fu, fu, fu, fu... Furmani po cesti šli, furmani po cesti šli...), zlatih metroseksualnih pasov in cenene viliamovke? Tumač!
Je mar res VSE pogojeno z zaslužkom???? Je res vse v denarju? Se sploh še kaj zgodi, če ni gmotne kompenzacije (In ob tem se spomnim na intervju z Jonasom v Objektivu, v katerem vedeževalsko napoveduje prihod novega zagnanega in "zastonjskega" vala bistroumnih ustvarjalcev ter hkrati jedikuje nad trenutnim, sicer perspektivnim kadrom, ki pa zavoljo zaslužka namesto v humoristično neogverilo beži v institucionalizirano teatrsko sceno... Oksimoronično, kajne...)? Pri nas umetniki trpijo... Toda ne zastonj...
Si kar mislim, kaj večina poreče na zgornje. Stavim, da je:
”Jah… Takle mamo…”.
Tako je!!! Z apatijo in fatalizmom nam bo uspelo!
In kaj je zaključek? Slovenija je članica evropske unije in posledično del najbolj “razvitega dela sveta” (tale termin jemljite z rezervo…, kar hočem povedati je, da naj bi se v “zahodnem svetu” dalo dobiti VSE, kar na svetu obstaja). Ljubljana je slovenska metropola (Sori Maribor... Mirno prevzemite metropolo, kar se mene tiče...) in kot taka eno izmed glavnih mest Evropske Unije. In medtem, ko je v Talinu (ki je po velikosti mesta primerljiv z Ljubljano, kot je Estonija s Slovenijo) moč najti restavracije z vseh koncev sveta, se lahko Ljubljana pohvali zgolj z n-timi kitajskimi restavracijami in dvema mehiškima.
Ljubljana bi morala imeti primerljivo ponudbo, kot jo imajo druga mesta Evropske Unije, pa je nima… So mar Slovenci bolj “skromni”? Glede na tako drag vozni park, bi to težko rekli. Jim je pomembneje imeti velik in drag avto pa čeprav na leasing, kot konkreten pas, ki jim bo držal hlače na riti? Posplošujem… Pa kaj!
In kam bi prišli, če se ljudje ne bi pritoževali in opažali pomanjkljivosti v sistemih? Dvomim, da bi se sploh potrudili zlesti iz vode ali splezati z dreves, kaj šele, da bi se iz jam preselili v hiše iz blata in slame. Si predstavljate, da bi si nek vaš daljni prednik mislil:
“Eh,… Le zakaj bi se selil iz te vlažne jame. Saj je čisto kul…”
Thursday, February 08, 2007
Levi Levi’s
Kar se tiče jeansa, že dolga leta prisegam na Leviske… Ali bolje rečeno – dolga leta sem prisegal na Leviske. V zadnje pol leta pa se je moje neomajno prepričanje v najbolj znan jeans na svetu dodobra omajalo.
Pred leti sem si kupil model Levisk črne barve na rob. Ja… Jeans na rob… Krasna zadeva… Čeprav je šlo za čiste “kavbojke” v črni barvi, sem lahko hlače mirno oblekel tudi za bolj “svečane” priložnosti, saj dejansko ni bilo opaziti, da so to Leviske. No in tekom let so mi omenjene hlače postale ozke v pasu. Ne, ne, ne… Nisem se zredil… No…, vsaj ne toliko, da mi ne bi bilo “starostno spreminjanje konstitucije” v tem primeru priročen izgovor. Aja… Pa še fotr sem postal… Kje pa se za fotre spodobi, da bi še lahko nadeli maturantsko obleko, ali pa hlače izpred 8 let… No po tem zgovarjanju pa na bistvo.
Cilj: Kupiti enake črne Leviske, le nekoliko širše v pasu.
Pa samozavestno krenem v Levis trgovino v BTC-ju in mirno rečem za zgoraj opisane kavbojke. Lenobna prodajalka, ki se ji niti slučajno ne da ubadati z nekimi t.i. potrošniki, mi po zavoju oči proti stvarniku odvrne, da nima pojma v čem govorim in ob omembi “Levisk na rob” svoje zale modre očke tako izbuli, kot bi ravno za mano v daljavi opazila svojega najbolj ažurnega žrebca, ki se strastno onegavi z njeno najboljšo prijateljico. Njena kolegica, ki je ravnokar po 5 minutah po mojem prihodu v trgovino končno končala osebni pogovor po mobiltelu, je zdolgočaseno pristavila, da naj grem pogledat v “Levis outlet” v halo A. Rečeno – strojeno.
V outletu naletim na zelo prijazno prodajalko, ki pa me ob omembi črnih Levisk na rob tako pogleda, kot bi od nje zahteval zaboj hrušk. Ko razčistiva, da obstajajo modeli Levisk, ki jih naredijo, prodajo in nanje ne pomislijo nikoli več, me prijazno povpraša, ali bi želel kupiti kakšne druge Leviske. Vdan v usodo, resignirano privolim. Pa mi začne vleči ven neke zguljene kavbojke, nakar po parih parih vljudno povprašam:
“Pa nimate kakšnega modela, ki ni že v osnovi zguljen?”
“To so lanski in predlanski modeli, ko je bilo v modi, da so kavbojke zguljene… Če pa želite nezguljene kavbojke, pa pojdite v BTC City, kjer imajo letošnje modele. Letos zguljenost ni v modi…”
Nad mano se je pojavil velik nevihtni oblak in iz njega se je dodobra ulilo. Sicer sem še nekaj monologiziral s prodajalko, češ, ali ni ravno v tem fora, da NOVE kavbojke zguliš, da si kul in še to, da mi je fotr pravil, da si je v svojih mladih letih kupoval nove kavbojke in jih potem na neskončno nerazumevanje babice s sirkovo krtačo gulil, da bi bil kul, a od sicer prijazne prodajalke za odziv nisem dobil ničesar, razen velikih mežikajočih očk, pri katerih sem se sam sebi zazdel ne kot fotr pač pa kot stari fotr, ki se spominja izpredvojnih let in davnega entisočosemstoosemindevetdesetega. Seveda se potem v BTC City nisem vračal in nakup kavbojk preložil za nedoločen čas.
Ta torek me je po službi zopet popadlo, da si zrihtam Leviske 507. Ta model mi bojda najbolje stoji (po pričevanjih v.d. žene in matere mojega otroka), zato sem si omislil, da bi si jih nabavil v črni barvi. Uletim v Levis štacuno v bežigrajski Plavi laguni. Za hec povprašam o črnih kavbojkah na rob, odziv je simpatičen nasmešek, ki razkriva popolno nevedenje za takšen model. Razgledam se naokoli, probam nekaj petstoenk, ki mi še vedno sedejo na rit kot vreča od krompirja, nakar se zapalim za model iz temnega jeansa.
“Imate take 507-ke?”
“Ja… So pa take… Zmečkane…”
“Zmečkane?”
Ogledam si model… Res, … kavbojke so bile umetno zmečkane na predelu pod prednjimi žepi in pa tik nad spodnim robom ob strani. WTF??? Spomnil sem se, da so se pred leti prodajale kavbojke, ki so želele biti “old skul”… Npr. rdeče kavbojke, ki so delovale, kot bi jih po 200 letih odkrili v starem zapuščenem rudniku bakra, pa se jim je zdelo kul, da bi jih prodali po rahlo višji ceni. No potem so bile očitno v modi kavbojke, ki so bile že v osnovi zguljene, ki so sledile tistim, ki so bile že v osnovi strgane. Ne štekam pa, v čem je fora, saj ti modeli že nestreniranemu očesu delujejo popolnoma umetno. Je to kul? Kot umetni joški?
Ja, ja, ja… Star konzervativen kozel sem, ja… Mona, ki se ne sprijazni s prihodnostjo zmečkanih kavbojk, kao najdenih na dnu jezera, poraščenih s stoletnim mahom ter z raztrganimi žepi, da evri letijo naokoli, da človek skuša delovati, da je poln… Sranja…
Na koncu sem zavil v S. Oliverja (kar je druga štacuna, poleg Levisa, kjer nakupujem svoje cunje…) in si po pol urnih mukah (zaradi miniaturnih številk za shirane rejverje) le kupil zelo solidne sive hlače, ki so športnoelegantnega značaja. V sili hudič muhe žre!
P.S. Očitno si bom od sedaj naprej v Levisu kupoval le še obične 507-ke in pa srajce ter se sploh ne spuščal v “razširjeni” izbor trenutne mode.
Pred leti sem si kupil model Levisk črne barve na rob. Ja… Jeans na rob… Krasna zadeva… Čeprav je šlo za čiste “kavbojke” v črni barvi, sem lahko hlače mirno oblekel tudi za bolj “svečane” priložnosti, saj dejansko ni bilo opaziti, da so to Leviske. No in tekom let so mi omenjene hlače postale ozke v pasu. Ne, ne, ne… Nisem se zredil… No…, vsaj ne toliko, da mi ne bi bilo “starostno spreminjanje konstitucije” v tem primeru priročen izgovor. Aja… Pa še fotr sem postal… Kje pa se za fotre spodobi, da bi še lahko nadeli maturantsko obleko, ali pa hlače izpred 8 let… No po tem zgovarjanju pa na bistvo.
Cilj: Kupiti enake črne Leviske, le nekoliko širše v pasu.
Pa samozavestno krenem v Levis trgovino v BTC-ju in mirno rečem za zgoraj opisane kavbojke. Lenobna prodajalka, ki se ji niti slučajno ne da ubadati z nekimi t.i. potrošniki, mi po zavoju oči proti stvarniku odvrne, da nima pojma v čem govorim in ob omembi “Levisk na rob” svoje zale modre očke tako izbuli, kot bi ravno za mano v daljavi opazila svojega najbolj ažurnega žrebca, ki se strastno onegavi z njeno najboljšo prijateljico. Njena kolegica, ki je ravnokar po 5 minutah po mojem prihodu v trgovino končno končala osebni pogovor po mobiltelu, je zdolgočaseno pristavila, da naj grem pogledat v “Levis outlet” v halo A. Rečeno – strojeno.
V outletu naletim na zelo prijazno prodajalko, ki pa me ob omembi črnih Levisk na rob tako pogleda, kot bi od nje zahteval zaboj hrušk. Ko razčistiva, da obstajajo modeli Levisk, ki jih naredijo, prodajo in nanje ne pomislijo nikoli več, me prijazno povpraša, ali bi želel kupiti kakšne druge Leviske. Vdan v usodo, resignirano privolim. Pa mi začne vleči ven neke zguljene kavbojke, nakar po parih parih vljudno povprašam:
“Pa nimate kakšnega modela, ki ni že v osnovi zguljen?”
“To so lanski in predlanski modeli, ko je bilo v modi, da so kavbojke zguljene… Če pa želite nezguljene kavbojke, pa pojdite v BTC City, kjer imajo letošnje modele. Letos zguljenost ni v modi…”
Nad mano se je pojavil velik nevihtni oblak in iz njega se je dodobra ulilo. Sicer sem še nekaj monologiziral s prodajalko, češ, ali ni ravno v tem fora, da NOVE kavbojke zguliš, da si kul in še to, da mi je fotr pravil, da si je v svojih mladih letih kupoval nove kavbojke in jih potem na neskončno nerazumevanje babice s sirkovo krtačo gulil, da bi bil kul, a od sicer prijazne prodajalke za odziv nisem dobil ničesar, razen velikih mežikajočih očk, pri katerih sem se sam sebi zazdel ne kot fotr pač pa kot stari fotr, ki se spominja izpredvojnih let in davnega entisočosemstoosemindevetdesetega. Seveda se potem v BTC City nisem vračal in nakup kavbojk preložil za nedoločen čas.
Ta torek me je po službi zopet popadlo, da si zrihtam Leviske 507. Ta model mi bojda najbolje stoji (po pričevanjih v.d. žene in matere mojega otroka), zato sem si omislil, da bi si jih nabavil v črni barvi. Uletim v Levis štacuno v bežigrajski Plavi laguni. Za hec povprašam o črnih kavbojkah na rob, odziv je simpatičen nasmešek, ki razkriva popolno nevedenje za takšen model. Razgledam se naokoli, probam nekaj petstoenk, ki mi še vedno sedejo na rit kot vreča od krompirja, nakar se zapalim za model iz temnega jeansa.
“Imate take 507-ke?”
“Ja… So pa take… Zmečkane…”
“Zmečkane?”
Ogledam si model… Res, … kavbojke so bile umetno zmečkane na predelu pod prednjimi žepi in pa tik nad spodnim robom ob strani. WTF??? Spomnil sem se, da so se pred leti prodajale kavbojke, ki so želele biti “old skul”… Npr. rdeče kavbojke, ki so delovale, kot bi jih po 200 letih odkrili v starem zapuščenem rudniku bakra, pa se jim je zdelo kul, da bi jih prodali po rahlo višji ceni. No potem so bile očitno v modi kavbojke, ki so bile že v osnovi zguljene, ki so sledile tistim, ki so bile že v osnovi strgane. Ne štekam pa, v čem je fora, saj ti modeli že nestreniranemu očesu delujejo popolnoma umetno. Je to kul? Kot umetni joški?
Ja, ja, ja… Star konzervativen kozel sem, ja… Mona, ki se ne sprijazni s prihodnostjo zmečkanih kavbojk, kao najdenih na dnu jezera, poraščenih s stoletnim mahom ter z raztrganimi žepi, da evri letijo naokoli, da človek skuša delovati, da je poln… Sranja…
Na koncu sem zavil v S. Oliverja (kar je druga štacuna, poleg Levisa, kjer nakupujem svoje cunje…) in si po pol urnih mukah (zaradi miniaturnih številk za shirane rejverje) le kupil zelo solidne sive hlače, ki so športnoelegantnega značaja. V sili hudič muhe žre!
P.S. Očitno si bom od sedaj naprej v Levisu kupoval le še obične 507-ke in pa srajce ter se sploh ne spuščal v “razširjeni” izbor trenutne mode.
Subscribe to:
Posts (Atom)
