Prvorojenka!

7. januarja sva z boljšo polovico postala ponosna starša hčerkici z imenom Nuša! 3x hura! Veselje v hiši! Brez skrbi… Nisem tip človeka, ki bi odslej le še pobebljeno razpravljal o prehranjevalnih in odvajalnih navadah naraščaja ter začel hiperaktivno uporabljati pomanjševalničice.

Dekleti sta ostali v porodnišnici do četrtka, ata pa je moral dotedaj pospraviti stanovanje… V sredo so med pospravljanjem za glasbeno podlago skrbeli neki delavci, ki so v kletnih prostorih prav nadležno ružili cel prekleti dan.

Težka je starševska, sploh v teh prvih mesecih. Poleg običajnega dojenja mulcu dodajava še mlečni dodatek, kar s sabo prinese nemalo dodatnih problemov v smislu steriliziranja flašk in dud ipd. In ker se zverina futra vsaki dve uri (da, tudi preko noči), so predpriprave na hranjenje in potem pospravljanje po prehranjevanju stalnica vsaki 2 uri.

“Ah…”, človek poreče, “Pa saj lahko kakšno urico manjka spanca nadoknadiš tudi čez dan…”. Ja… Res… Bilo bi mogoče, če ne bi tisti kreteni še vedno vztrajno ružili že cel teden!!!! In so pridni... Začno kdaj že ob 7:30, sicer pa do 8 vsak dan... In potem pridno vrtajo do 16-ih, včasih tudi do 17-ih. In da, delajo tudi ob sobotah!

Zdaj si pa predstavljajte… Preko noči se zbujate vsako drugo uro in potem naslednjo uro namenite prehranjevanju otročeta, zna pa se zgoditi, da je treba maketo po hranjenu še uspavati… Torej se npr. zbudite ob 2, hranite do 2:30, potem pa uspavate in sterilizirate in, če imate srečo (beri: če je otrok zaspal in, če ga ne mučijo prebavne motnje), lahko ob 3 že spite, toda ne pozabite, alarm se zopet vklopi ob 5. Čez dan je stvar ista, samo da vmes ne morete spati, ker kreteni ružijo cel ljubi dan. Ko pa banda popoldan omaga in bi načelno bil čas za spanje, pa se vedno na vrata namala kakšen obisk, čemur seveda sledi že spet nočna rutina.

Najprej je že prejšnjo sredo vodoinštalaterski pezde mirno in arogantno zaparkiral kar dve parkirni mesti s svojim k***evim kombijem (glej dodatek na sliki) ter ga tam pustil do ponedeljka (najbrž so se delavčki raje odpeljali z enim avtom, ostale pa pustili pri nas na parkirišču – racionalizacija in minimalizacija stroškov, jebiga....). Že v petek je hišnik rekel, da bodo dela še isti dan zaključena. In, ko sem danes zjutraj ves besen klical hišnika, češ „WTF?????“, je rekel: „Samo še eno malenkost imajo za poštimat...“, in od takrat KARNAPREJ RUŽIJO!!!!!! POP***IL BOM!!!!! Od kdaj malenkosti trajajo cel k***ev dan?????? In potem mi je hiško še prikotalil: “Jaz sem ravno tu, pridite še vi, pa jim povejte, da vas moti, ker meni več ne verjamejo…” KAKO NE VERJAMEJO, MAMICU JIM??????? Kaj tu ni za verjeti???? Da ni slišati njihovega 8 urnega štemanja že zadnji teden???????? KDO JE TU NOR? Ker jaz bom pod temi pogoji kmalu… In, ko bom znorel… (glej sliko zgoraj)

P.S. Edina dobra stvar je, da male štemanje ne moti. Njo motijo samo nenadni zvoki, ne konsistentni in kontinuirani zvoki, ki izdatno motijo starša toliko, da si že hodita po podočnjakih... Če pa bi malo motili slednji zvoki, pa bi ati že zdavnaj postal zelo, zelo, zelo, zelo hud... In potem...!!!!!!!