LEGO - elaborat

Ko sem bil star 5 let (torej davnega leta ’84), sem za (oz. od) dedka Mraza dobil LEGO traktor (od kod ruralni vzgib dedka Mraza za centraša Janezka, mi še danes ni jasno…) in “Legice” so me nemudoma zasvojile! Še danes sem zaprisežen “fen” Legic in vedno bom (sedaj pa, ko sem fotr, imam še “razlog” za nakupe Legic, hihihihihihi….). Ko je George Lucas posnel film “Star Wars - the phantom menace” in so pri Legu posledično začeli izdelovati Legice na to temo, sem si kupil majhen kompletek Darth Maula in Kvaj Gon Đina. In zdaj me je spet prijelo, da bi si kupil majhen kompletek z Darth Vaderjem, a glej ga zlomka, tako majhnih kompletkov pri nas ne prodajajo. Res, res… Lahko si kupite tavulke škatle, ki koštajo po 30 čukov (khm, khm… 100 eurou plus), ne morete pa si kupiti majhnih kompletov, ker se očitno ne splača (al kaj?). Omenjene kompletke sem “iskal” v Merkatorju, Sparu, Baby centru (ja… Tam postajam stalna stranka), a povsod imajo samo velike škatle… (če kdo ve za kakšno specializirano štacuno z igračami, naj mi prosim pove… Vem, da je nekoč bila Čenčarija in pa štacuna “Kocka” na Trubarjevi, a je oboje propadlo…).

Si pa vsako leto priskrbim letni katalog Legic in ga skrbno preučim (ja, ja… danes sem v Bejbi centru vzel katalog in ga skrbno preučil…). Štejem se med “old skul” uporabnike Legic in priznam, trendi, ki jih LEGO vzpostavlja zadnjih nekaj let, mi še zdaleč niso pri srcu… Legice so bile vedno didaktične igračke, ki so zahtevale dobršno mero fine motorike, a novodobnim otrokom je očitno potrebno fino motoriko prilagoditi zgolj za dve tipki na računalniški miški. Sestavljanje “dveh dvojkic” za prag pri štengicah iz “osmih taširokih tadebelih štirkic” jim je španska vas (oprostite mi prosim “LEGO žargonu” iz poznih ’80).

Dovolj uvoda… Sledi analiza LEGO kataloga preteklega leta.

Vsak “semipoznavalec” Legic ve, da so Legice razdeljene po letih otročaja, ki naj bi jih uporabljal in, da so temu primerno kocke tudi dimenzijsko prilagojene. Moja generacija je bila vajena LEGO razdelitve DUPLO, City in Techno. Torej za mulca pri 2 letih so bolj primerne DUPLO Legice (večje in bolj robustne kocke), od 7 leta dalje pa jim lahko podtaknemo tudi bolj kompleksne kocke, ki bi jih prej mulc z lahkoto pojedel in prebavil (da o možnih zadušitvah v procesu niti ne govorimo…), okoli 10 leta pa naj bi mali nadobudnež segel po LEGO Technics, s katerimi naj bi se naučil temeljnih znanj o elektromotorjih, pneumatiki, zobnikih ipd. Torej DUPLO je namenjen otrokom med 2 in 5 letom. Kar je novega v tej kategoriji je to, da so uvedli “žanre” ala DUPLO gusarji (gusarji so pred kakšnimi dobrimi 10 leti spadali med žanre običnih Legic), DUPLO vitezi (ta žanr se podvaja in je prisoten tako v DUPLO, kot tudi v obični izvedbi – ta pa je glede na pretekle izvedbe vitezov preveč načičkana pa tudi kocke postajajo čedalje večje, oz. čedalje manj didaktične, a o tem malce kasneje…), DUPLO mesto (ta “žanr” je obstajal že od pamtiveka, a so mu dodali “podžanre” v obliki DUPLO letališča in “sveta vlakov” – kar je bilo od nekdaj domena običnih legic), DUPLO živalski vrt (z obilico raznoraznih živalic, kar je super krasno fajn), pa tudi DUPLO “podeželje” z obilico traktorjev, prikolic, plotov, skednjev, krav, pujsov, ovac, kmetov in lopat. Torej DUPLO Legicam ni ničesar za očitati, saj so občutno razširili ponudbo za najmlajše zasvojence z Legicami. 3x hura za DUPLO. Tu pa se navdušenje počasi konča…

Sledi LEGO “lepa princeska”… Torej neke vrste LEGO barbika… Popolnoma zgrešen koncept, s katerim LEGO očitno cika na prevzem trga Matelovim barbikam, kar pa mu glede na splošno uveljavljenost slednjih zlepa ne bo uspelo… Pod “isto” oz, podobno kategorijo spadajo tudi LEGO “Belville pravljice” – za kar sploh ne vem, zakaj so to diferencirali od prej omenjenih “LEGO lepih princesk”, saj gre za praktično ista jajca… Izguba časa in surovin… Torej popolnoma zgrešena strategija… Gema weiter…

Potem pridemo do “LEGO – sestavi svoj svet” in “LEGO – creator”. Gre za komplete karseda najbolj klasičnih oblik kock, s katerimi naj bi mulcu spodbujali ustvarjalnost. Obstajajo sicer kompleti, ki so v osnovi mišljeni, da z njimi sestaviš triceratopsa, a z njimi lahko sestaviš tudi mamuta, brontozavra ali tiranozavra (ne, to si ne zmišljujem, to dejansko je komplet, ki se imenuje “Prazgodovinska moč” – seveda pa lahko s temi kockami sestaviš še kaj popolnoma drugega, ali dele uporabiš s kakšnimi deli drugega kompleta in sestaviš nekaj čisto petega, kar je bil v osnovi princip Legic, kot smo jih poznali mi – torej malce starejši otroci). Tudi tukaj nimam pripomb in mislim, da je žanr “LEGO – creator” fejst zadeva…

Največje razočaranje pa je žanr “LEGO – city” – torej žanr, s katerim je LEGO v bistvu postal tako slaven kot je (če odmislimo prve lesene igračke, s katerimi je LEGO vstopil v svet igrač)… Ta žanr je že od nekdaj vseboval vedno nove različice gasilskih in policijskih postaj, reševalnih vozil, pa navadnih avtotov pa holohopterjev pa letališč pa, pa, pa, pa… No… “LEGO – city” se vse to še vedno gre, v bistvu edini problem, ki pa ga LEGO z leti le še potencira pa je, da postajajo sestavni deli kompletkov čedalje manj kompleksni, oz. čedalje večji ter takšni, da dopuščajo čedalje manj manevrskega prostora za to, da bi neko kocko uporabili še za kaj drugega, kot za kar je bila v osnovi mišljena. Spomnim se namreč še prav prve izvedbe gusarčkov, kjer so bile stopnice že ena sama kocka, kar pomeni, da ti stopnic ni bilo treba sestavljati iz 10 kock. Jeba je to, da si lahko to kocko uporabil zgolj in samo za stopnice in nisi mogel z njo ponazoriti prav ničesar drugega (razen mogoče kakšne bizarne prostostoječe umetniške inštalacije v svojem LEGO mestecu), medtem ko bi ti 10 različnih “taširokih tadebelih štirkic” lahko služilo tako za stopnice, kot tudi za zid pred strelskim vodom, obelisk sredi mesta, sestavni del gasilske postaje, gradu ali železniške postaje, pa tudi za jebeno bizarno prostostoječo umetniško inštalacijo v LEGO mestecu po lastni želji… Edina svetla točna trenutne izdaje “LEGO – city” je podžanr “Pazi gradbišče”, kjer je število legic kar veliko in se po konceptu zadeva približuje LEGO technicsom… (torej raznorazni bagri in ostala težka mašinerija, ob kateri malemu mulcu vedno zaigra srce, se mu ob pogledu nanjo očki božjastno razširijo in se mu slina odsotno pocedi ob kotičih ust…)

Pod “LEGO – city” spada tudi sistem železnic, za katerega pa se mi zdi, da je praktično edini, ki se je v vseh teh letih še najmanj spremenil. Seveda, izdatno se je posodobil, žal pa je tudi njega prizadela doktrina “namesto več majhnih, manj velikih kock”.

Spet totalen kiks je žanr “Dino 2010”. Gre namreč za zbirko vozil, ki bi jo pričakoval pri kakšnem “jurrasic parku” in pa, pazite to, trop “genetsko podivjanih” dinozavrov v črni barvi – skratka – KR NEKI.

Spet pa prihaja presenečenje v obliki “LEGO – vikings”. Mnja… Zadnjič sem prijatelju za dedka Mraza kupil nek kompletek, v katerem je bilo treba sestaviti sabljastega tigra. Superca… Tigi je omogočal pester nabor premikov, žal pa sem ugotovil, da bi mi njegovi sestavni deli bolj malo pomagali pri sestavi česar koli drugega kot prekletega sabljastega tigra. Takisto velja za sestavne dele “vikinške utrdbe”, saj so “pelisade” spet iz enega kosa, namesto iz vsaj desetih.

Naslednja kategorija je “LEGO – Harry Potter”. PODEN!!!! Za osnovo so vzeli stare gusarčke, a so kocke še poenostavili. Tako je kljun “ladje Durmsrangovcev” sestavljen iz ene same kocke!!!!! Isto velja za robne ograje, jambore, krmo ipd. Medtem, ko se mi je zdelo kar malo brezveze že pri starih gusarčkih, da je bil osnovni trup in parih masivnih kosov, pa čeprav je bilo potem treba še kar nekaj graditi na te kose in je bila npr. krma sestavljena kot vsaka druga konstrukcija po “old skul” principu, Harry Potter konstrukcije niso izziv več niti 2 letnim otrokom, čeprav so kompletki mišljeni za vsaj še enkrat toliko stare mulce.

No potem pa Legice popolnoma zaidejo na stranpota. “LEGO – exoforce” so neke vrste hibrid med običnimi legicami (no…, edina podobnost z običnim legicami so strički…) in masivnimi konstrukcijskimi bloki, ki imajo samo eno namembnost, to dvoje pa je skrižano z japonskim manga slogom. Kocke iz tega žanra so namreč uporabne samo za sestavo nekega kretenskega japonskega robota in za nič drugega, saj z masivnim bedrom robota težko sestaviš stopnice.

Dejansko najbližje staremu konceptu Legic je žanr “LEGO – Star Wars”. S sestavnimi kockami lahko sestavljaš po načrtu zadeve iz kultnih filmov, so pa kocke uporabne tudi za kakšne druge konstrukte, ki si jih je zamislila domišlija. Tu spet gratuliram LEGO-tu. Bravo!

Vitezi (o katerih sem že v uvodu napisal, da obstajajo tako v DUPLO, kot tudi v obični obliki) so postali opazno manj kompleksni in se od DUPLO izvedbe komaj kaj razlikujejo. Spomnim se, da sem “old skul” grad sestavljal po pol dneva, tokratne gradove pa bi nedvomno sestavil v slabe pol ure (se pravi v dobri uri, če bi imel 10 let).

Nadaljna izpeljanka vitezkov so “LEGO – Knight’s kingdom” in njim podoben žanr “LEGO – bionicle”, kar pa Legicam sploh ni več podobno. Le še redki detajli teh konstruktov spominjajo na zelo daljno sorodstveno povezavo z Legicami. Gre torej za neke kilave Legotove bastarde. Skratka – PODEN!!!!!

Spet strel v prazno so “LEGO – racers”, ki nimajo z Legicami praktično nič. Na prvo oko delujejo avtočki sestavljeni iz 5 kosov, v resnici pa so najbrž iz največ 15-ih. Skratka – spet PODEN!!!!! V tem primeru raje kupim mulcu navaden avto na dalinsko upravljanje.

Proti koncu kataloga sem naletel na “LEGO – tehnic”. Te kocke so še vedno relativno zanimive, čeprav se tudi te držijo koncepta “namesto več majhnih, manj velikih kock” – pri tem pa naletimo tudi na kocke, ki so pod kotom 62,5 stopinje in so uporabne le za konstrukte po načrtu, so pa popolnoma neuporabne za karkoli drugega, za kar niso bile predvidene.

Čisto na koncu pa so še “LEGO – mindstorms”, kjer pa se poigravamo s programirano robotiko. Hm… Dobra zasnova, težko pa sodim o dejanski kvaliteti, saj robotika ni tako enostavna za sodit zgolj po katalogu (medtem ko ostali žanri ob dolgoletnih izkušnjah so, saj se da prešteti večino sestavnih delov in videti na kakšen način so kompletki, ki nimajo programske opreme, zgrajeni).

Za bolj plastično predstavo mojega pregleda Legic za leto 2006 pa pošpegajte na LEGO.com

Aja… LEGO gusarčki (to je bilo v začetku ’90) so bili prvi, ki so uvedli dodatne poslikave obrazov LEGO stričkov. In potem se je ta navada nediskriminatorno razpasla. Okej, priznam… Gusar brez obraznih kocin je seveda jako neprepričljiv gusar, letališki delavec pa bi zlahka lahko bil brez brčic ali grdega pogleda…, a po novem ni…

Vsakoletni razvoj LEGO kock spremljam zelo čustveno in skrbi me za fino motoriko podmladka, ki bo podvržen tako poenostavljenim kompletkom. Ker pa sem skrben ata, ki misli tudi vnaprej, sem svojemu podmladku vse Legice, ki sem jih imel, ljubeče pospravil in zapečatil za nadaljno uporabo in razvoj fine motorike (saj vem, da bo potrebno nabaviti tudi kakšne nove, toda “old skul” Legice bodo nedvomno obdržale svojo vrednost in poskrbele za dober razvoj nadaljnih generacij).

NAJ ŽIVIJO LEGICE (kljub nekaterim očitnim zablodam)!!!!!!!