Neoprimitivizem

Recite temu »narodni karakter«, »narodna kultura«, »narodni vedenjski vzorci« ali »narodno stanje duha« (v tem gnevniku bom uporabljal slednji izraz), različno imenovanje le-tega ne spremeni dejstva, da je v slovenskem prostoru ta v riti in, da postaja iz leta v leto bolj pomilovanja vredno (torej da leze proti dvanajsterniku)…Zjutraj na poti v službo mi je kri prav zaradi »narodnega stanja duha« dodobra zavrela…Namreč, zavijal sem s Šmartinske ceste na Kajuhovo, z nasprotne smeri pa sta uletela dva debilčka in me mirno izsilila preko dvopasovne Šmartinke. Seveda sem se usedel na hupo in z gestikulacijo povprašal voznika, češ, kaj hudiča počne…Bedak ni niti pogledal proti meni, čeprav je cviknil in stopil po bremzi…Potem pa je takoj pohodil gas, za njim pa je vajo ponovil še en debilček, za katerega sem spet uporabil hupo, a je tudi ta ignoriral svet okoli sebe in pohodil plin.

Če pustim njun zatekli ego in ignoranco cestnih predpisov ob strani, me preseneča še nekaj…Oba sta imela avtomobila v velikosti Fiata Punto, ali Renault Clia, jaz pa sem sedel za volanom Citroenove Xsare karavan. Poleg tega pa sta onadva zavijala in izpostavljala bok…Zanimivo se mi zdi, kako malo ti debilčki cenijo lastno zdravje…Če bi jaz vztrajal pri svoji prednosti, bi prvega nabasal kot pri norcih, pri tem, da bi se meni odprl airbag, poba v avtu, ki bi bil nabasan z bočne strani, pa bi s svojo trmasto čuturo kresnil neposredno v šajbo na levih vratih in si dodobra razčesnil črepinjo, pri tem pa njegov frontalni airbag ne bi igral popolnoma nobene varnostne vloge…V najboljšem primeru (če bi trčila z minimalno hitrostjo in utrpela le gmotno škodo) pa bi oba imela neznanske probleme s čakanjem policije med jutranjo prometno konico, policijsko administracijo, zavarovalnicami, avtomobilskimi servisi ipd. (sploh bedak, ki je izsiljeval), meni pa bi živci spet izvajali skupinske samomore. In to vse zaradi parih sekund prednosti…Zakaj? Ker so zadnje čase Slovenci čedalje večji idioti (sebe seveda ne bom štel v to skupino - vsaj ne v tem primeru), ker imajo polna jajca za vse drugo, razen za večanje natalitete in, ker je njihovo »narodno stanje duha« totalno zavoženo, sploh pa po uvozu liberal-kapitalistične demokracije…In v čem je razlika med Slovenci z veliko in Slovenci z malo denarja? V tem, da bi me v primeru Slovenca z veliko denarja izsilil kakšen trikrat prevelik džip, kateremu bi se popolnoma jebalo, če bi se mu s svojim karavanom zataknil pod podvozje, ko bi me vehementno izsilil…

Povprečen srboriti Slovenček na liberal-kapitalističnem egotripu (individualec z več denarja kot ga ima njegov sosed), ki zase misli, da je božji dar svoji mamici, pri kateri živi še v svojih tridesetih zato, da mu kuha, lika, pere in zganja tipično trpečo cankarjansko mati, ne bo nikoli priznal, da se je zmotil (saj je za mamico nezmotljiv) in bo iskal zmago tudi v svojem očitnem porazu. Namreč zgodi se, da tudi jaz v prometu kdaj zašuštram in takrat v opravičilo pomaham vozniku, če sem ga izsilil ali mu drugače povzročil težave. Zanimivo je, da ljudje ne popenijo, če se jim opravičiš…Tudi jaz bi z veliko manj gneva požrl marsikakšen izpad naših vrlih voznikov, če bi se ti zanje kdaj pa kdaj opravičili… , a je to na slovenskih cestah takšna redkost, kot je sneg v Sahari ali zadovoljna kamela na Arktiki, da o čričku, ki govori svahili niti ne govorim. Včasih se res sprašujem, kakšen učinek ima na arogantneže, ki jim za sočloveka ne bi moglo biti bolj vseeno, fizična kazen…Namreč z jutranjim izsiljevanjem na cesti je bedak popolnoma po nepotrebnem izzival prometno nesrečo, ki bi utegnila imeti neprijetne posledice za veliko ljudi, ne samo zanj…Zanima me, kolikokrat bi ta bedak ponovil svoje izsiljevanje (prepričan sem, da tega ni storil ne prvič, ne zadnjič), ko bi ga v nekem takem primeru nek jezen voznik (ki je bil izsiljen in je komaj ubežal poslabšanju svojega zdravja) zvlekel iz avta in ga ene dvakrat oreng okrog ušes...Jaz nikakor nisem človek, ki bi »svojo pravico« uveljavljal na tak način, saj sem prelepo vzgojen in se mi jebe za slovenske cankarjanske social-realistične klasike kot so »Hlapec Jernej«, priznam pa, da bi me zanimali empirični učinki takšnih primerov.

In od kod izvira tako beden nivo »slovenskega stanja duha«? Bolestna posvojitev liberal-kapitalističnih korporativističnih "non plus ultra" pridobitniških načel je gotovo en od razlogov, drugi pa je tudi geografski faktor…Živimo namreč na precej rodovitni zemlji, kjer nas narava skozi tisočletja ni bistveno morila in posledično izobraževala…Zakaj imajo skandinavske države tako velik socialni čut in zakaj je npr. na Finskem stopnja nepotizma zanemarljivo majhna? Zato, ker sicer ne bi preživeli…Kar predstavljajte si, da bi nekje v zgodovini sredi divje zime postal poglavar nekega švedskega plemena nesposobni in bebavi sin ostarelega poglavarja…Vas bi pomrla od lakote…Pri nas pa nikoli ni bilo tako hudo in, če si štihnil svojega soseda, s tem nisi izgubil hudo potrebnega partnerja za nevaren lov na mamuta kot v Skandinaviji, pač pa si pridobil še sosedovo kolišče, polno bobrovih kož.

Zadnje čase se ljudje najraje sploh ne bi družili med seboj, če ob tem ne bi imeli koristi od drugega,…In potem slišim: »Le zakaj bi se družil s človekom, od katerega nič nimam ali nič ne dobim?« Ljudje smo v osnovi družabna bitja in ne arogantno pridobitniški egocentrični in egoistični laissez-faire individualisti, ki jim ni mar za nikogar, razen za svojo rit in tisti, ki vseeno tako razmišljajo, niso vredni drugega kot bežnega pomilovanja in trajne pozabe…