Thursday, November 24, 2005
Kolateralni rutinski stroški
Danes sem odpeljal avto na redni servis pri 40.000 km. Ko sem bil z njim na prvem rutinskem pregledu pri 20.000 km, enkrat ta čas prejšnje leto, sem plačal okoli 25 jurjev, menjali pa so olje, tri filtre, kakšno tesnilo in pa antifriz po potrebi.
Glede Citroenovega servisa na Samovi ulici v Ljubljani, kamor vozim avto na “zdravniškega”, imam mešane občutke. Čakalna doba za rutinski servis je cirka en teden (v mojem zadnjem primeru je bila 6 dni, hec pa je, da sem poskusil tudi na Citroenovemu servisu v Grosuplju, kamor bi ga lahko pripeljal šele jutri…). Omenil sem jim tudi, da bi morebiti potreboval nadomestni avto, a so mi povedali, da so žal vsi že zasedeni, pa tudi če ne bi bili, bi moral zanj plačati. Skratka, avto sem pripeljal ob 7:00 in ga pobral enkrat po 13-i uri, vmes pa me je klical serviser, da me vpraša, ali zamenja dotrajane zadnje zavorne ploščice, na kar sem seveda pritrdil.
Pa poberem avto. Račun: 64.590 sit! AAAAAAAAAA? Pričakoval sem nekje med 30 in 40…Zadevo je “hendlal” poba mojih let, zelo suvereno in prijazno. Tehnično mi je razložil vse kar so postorili okoli avta..., profesionalno. Ko sem malce pojamral, da sem zadnjič za rutinski servis odštel le nekaj čez 20 jurjev, je prijazno ponudil, da mi stvar razloži še s finančne plati. „Ja..., prosim...“
Takole: filter zraka 4 jurje, filter olja 2,5 jurja, filter klime 5 jurjev, olje 10 jurjev, zavorne ploščice 10 jurjev, ena žarnica za osvetlitev registrske tablice 100 sit, 1x tesnilo 250 sit, antifriz 700 sit. Potem pa še „servis 40.000KM“ 13 jurjev (??????), menjava zavornih ploščic 5 jurjev in vsemogočni davek 10 jurjev...Suma sumarum 64 jurjev!!!!!! (Aja..., heh..., za „ekološko odstranitev odpadkov“ so mi zaračunali 350 sit..., brez davka)
Zgleda še kar logično, ne?
Sicer sem s konkretnim servisom še kar zadovoljen. Zadevo uštimajo kot se šika, prijazni so zelo, ustrežljivi tudi (za drugim šalterjem se je nek gospod zanimal za zimske gume in nek uslužbenec mu je zelo lepo razložil različno uporabnost različnih gum različnih proizvajalcev, mu povedal kaj so prednosti in slabosti vsake posebej, primerjal cene in z njim delil osebne izkušnje ter izkušnje ostalih uslužbencev Citroena, vključno z njihovimi izbori gum – jako impresivno). Ko sem zadevo plačal, me je mladostni uslužbenec popeljal do avta. Vmes me je prijazno vprašal kako sem zadovoljen z njihovimi uslugami in kako s svojim avtom. Avto so tudi posesali, spucali tepihe in ga oprali (hec…, odstranjevanje ekoloških odpadkov računajo, sesanje in pranje pa ne…). Sedaj je avto dober za eno leto, a kaj, ko imam marca registracijo…Iz leta v leto imam več bonusnih pik (al kako se že reče tistim procentom, ki se po 5% na leto odbijajo, če nisi imel karambola?) in iz leta v leto za registracijo plačam več…Paradoks? Črna luknja? Nadnaravna anomalija? Inflacija?
Glede Citroenovega servisa na Samovi ulici v Ljubljani, kamor vozim avto na “zdravniškega”, imam mešane občutke. Čakalna doba za rutinski servis je cirka en teden (v mojem zadnjem primeru je bila 6 dni, hec pa je, da sem poskusil tudi na Citroenovemu servisu v Grosuplju, kamor bi ga lahko pripeljal šele jutri…). Omenil sem jim tudi, da bi morebiti potreboval nadomestni avto, a so mi povedali, da so žal vsi že zasedeni, pa tudi če ne bi bili, bi moral zanj plačati. Skratka, avto sem pripeljal ob 7:00 in ga pobral enkrat po 13-i uri, vmes pa me je klical serviser, da me vpraša, ali zamenja dotrajane zadnje zavorne ploščice, na kar sem seveda pritrdil.
Pa poberem avto. Račun: 64.590 sit! AAAAAAAAAA? Pričakoval sem nekje med 30 in 40…Zadevo je “hendlal” poba mojih let, zelo suvereno in prijazno. Tehnično mi je razložil vse kar so postorili okoli avta..., profesionalno. Ko sem malce pojamral, da sem zadnjič za rutinski servis odštel le nekaj čez 20 jurjev, je prijazno ponudil, da mi stvar razloži še s finančne plati. „Ja..., prosim...“
Takole: filter zraka 4 jurje, filter olja 2,5 jurja, filter klime 5 jurjev, olje 10 jurjev, zavorne ploščice 10 jurjev, ena žarnica za osvetlitev registrske tablice 100 sit, 1x tesnilo 250 sit, antifriz 700 sit. Potem pa še „servis 40.000KM“ 13 jurjev (??????), menjava zavornih ploščic 5 jurjev in vsemogočni davek 10 jurjev...Suma sumarum 64 jurjev!!!!!! (Aja..., heh..., za „ekološko odstranitev odpadkov“ so mi zaračunali 350 sit..., brez davka)
Zgleda še kar logično, ne?
Sicer sem s konkretnim servisom še kar zadovoljen. Zadevo uštimajo kot se šika, prijazni so zelo, ustrežljivi tudi (za drugim šalterjem se je nek gospod zanimal za zimske gume in nek uslužbenec mu je zelo lepo razložil različno uporabnost različnih gum različnih proizvajalcev, mu povedal kaj so prednosti in slabosti vsake posebej, primerjal cene in z njim delil osebne izkušnje ter izkušnje ostalih uslužbencev Citroena, vključno z njihovimi izbori gum – jako impresivno). Ko sem zadevo plačal, me je mladostni uslužbenec popeljal do avta. Vmes me je prijazno vprašal kako sem zadovoljen z njihovimi uslugami in kako s svojim avtom. Avto so tudi posesali, spucali tepihe in ga oprali (hec…, odstranjevanje ekoloških odpadkov računajo, sesanje in pranje pa ne…). Sedaj je avto dober za eno leto, a kaj, ko imam marca registracijo…Iz leta v leto imam več bonusnih pik (al kako se že reče tistim procentom, ki se po 5% na leto odbijajo, če nisi imel karambola?) in iz leta v leto za registracijo plačam več…Paradoks? Črna luknja? Nadnaravna anomalija? Inflacija?
Wednesday, November 23, 2005
Šoping z vetrom
Zdi se mi, da sem s kupovanjem cunj za letošnjo zimo uspešno opravil! Zdaj pride na vrsto, seveda, božično in novoletno nakupovanje, a o tem ob drugi priložnosti, če sloh…Torej, nakupovanje mi je živi obup, zato najraje vidim, če je to opravljeno kar se da najhitreje in s čim manj zadrževanja v bližini nakupovalnih središč. Enkrat jeseni sem se že pošteno zajebal, ker sem se po par srajc ponesreči odpravil v soboto dopoldan. Napaka! Da se sploh spravim v nabavko, moram biti ravno prav razpoložen, kar pomeni, da moram biti karseda apatičen nasploh…, nekako avtomatiziran. Kako se spraviti v tako razpoloženje, mi ni jasno, ker se mi ne dogaja preveč pogosto to, da sem apatičen. Zato takšno stanje, kadar se da, izkoristim za šoping.
Ta ponedeljek je bil, kar se prometa tiče, naznosen. Iz Grosuplja (Grosupelj?) do Letališke ulice sem potreboval ene 15 minutk, potem pa se je začel kaos. Ogromno sem se že preživciral zaradi prometa, sedaj pa se mi ne da več..., toliko....Poskušam se torej „avtomatizirati“ ali najti boljšo rešitev, kot je naprimer nepredvidljiv popadek za šoping. Namreč zakaj riniti prav v zmajev brlog (BTC city) v taki gužvi? Zato, ker je bil narod v nabavki čez vikend in redki so tisti, ki se jim to da početi v ponedeljek popoldan, ker si vsi želijo čim hitreje domov! Štacune so na pol prazne (vsaj v primerjavi z vikendaškim ludilom).
Pa pobaram svojo boljšo polovico: „Čuj…, bi šla ti z mano v en kratek šoping?“. Tanja me pošlata za čelo in me prav čukasto gleda, potem pa previdno vpraša: „Si zihr?” Odločen sem bil, da si ubodem ene dva puloverja in ene fejst čevlje za čez zimo. BTC je na pol prazen! No problem! Pis of kejk! Mala malca! Šetnja! Ne? No…, zataknilo se je pri konfekciji…
Namreč, kateri bedak si je izmislil in bolestno sforsiral kvazi ruski ovratnik z zadrgo (glej sliko I.) za jopce in puloverje? Ne samo, da zadeva deluje precej degensko, tudi tisti prekleti fršlusi so mi prav neprijetno drgnili ob adamovo jabolko! Saj razumem…, naj bodo tudi takšni modeli…Ampak ne za poln Emporium!! Aja…, ali pa je prisoten vedno eleganti V izrez, a tega tudi ne prenesem, ker bi predvidoma moral spodaj nositi srajco, takšna kombinacija pa mi je preveč “piflarska” za moj “stil” (glej sliko II.). Odpraviva se čez cesto v Zaro. Spet kretenski pulover/puliji z jako neprijetnimi fršlusi in pa noviteta...Pulover s fršlusom nastran (glej sliko III.)…, ki bi bil zelo tematski na srečanju sabljačev. Potem pa uočim model puloverja, kakršnega sem iskal – pulover z ovratnikom kot pri srajci (glej sliko IV.). Moje oko sokolovo je zatajilo…Ko sem si ga nadel, sta špički ovratnika štrleli tja v tri krasne preko hrbta (glej sliko V.) Kot bi ušel s Star Trek konvencije! Na tiho prekolnem modno industrijo in jo pošljem k vragu.
“Si upaš še do hale A?” dregne Tanja. Moje kameno lice strogo pritrdi! “Klinc, če smo že tle!”. No in po kratkem španciru po skoraj prazni “glavni ulici” hale A sva zašla v neko štacuno, kjer sem si na hitro ubodel željeni model (hura!) in pa še enega z U izrezom, pod katerim imaš lahko, za razliko od V izreza, samo majico, ne da bi deloval kot človek s pomanjkanjem smisla za skladnost – ČSPSZS (glej sliko VI.). Ker pa je čez cesto trgovina Mass, sva na hitro skočila še tja in po 5 minutah sem v zapuščeni trgovini našel še fejstne čevlje.
Kljub kratkemu špancirju po BTC-ju, je vse skupaj trajalo le kakšno urco, pa še v City park mi ni bilo treba (City park se mi zdi že res groteskna štacuna, o tem pa morda kdaj v kakšnem gnevniku o sodobni aritekturi nakupovalnih središč). Najlepše pri vsej stvari pa je bilo to, da se je v tej uri promet popolnoma sprostil in vožnja nazaj je bila majka.
Pričel pa sem tudi s psihičnimi treningi (ki vključujejo srepo zrenje v kamen z namenom, da bi se mi ta umaknil) in fizičnimi treningi (različne praktične uporabe komolcev v kolikor psihična praksa ne bi delovala) v sklopu priprav za božično-novoletni šoping. Vsako leto si namreč obljubljam, da bom za šoping kar v začetku decembra, ali pa še bolje, na koncu novembra poskrbel, ko še ne bo gužve. Za odgovor na vprašanje „Kolikokrat je Čukmajster obljubo do sebe tudi izpolnil?“ ne potrebujete treh možnosti, polovičke, klic prijatelja ali referenduma.
Ta ponedeljek je bil, kar se prometa tiče, naznosen. Iz Grosuplja (Grosupelj?) do Letališke ulice sem potreboval ene 15 minutk, potem pa se je začel kaos. Ogromno sem se že preživciral zaradi prometa, sedaj pa se mi ne da več..., toliko....Poskušam se torej „avtomatizirati“ ali najti boljšo rešitev, kot je naprimer nepredvidljiv popadek za šoping. Namreč zakaj riniti prav v zmajev brlog (BTC city) v taki gužvi? Zato, ker je bil narod v nabavki čez vikend in redki so tisti, ki se jim to da početi v ponedeljek popoldan, ker si vsi želijo čim hitreje domov! Štacune so na pol prazne (vsaj v primerjavi z vikendaškim ludilom).
Pa pobaram svojo boljšo polovico: „Čuj…, bi šla ti z mano v en kratek šoping?“. Tanja me pošlata za čelo in me prav čukasto gleda, potem pa previdno vpraša: „Si zihr?” Odločen sem bil, da si ubodem ene dva puloverja in ene fejst čevlje za čez zimo. BTC je na pol prazen! No problem! Pis of kejk! Mala malca! Šetnja! Ne? No…, zataknilo se je pri konfekciji…
Namreč, kateri bedak si je izmislil in bolestno sforsiral kvazi ruski ovratnik z zadrgo (glej sliko I.) za jopce in puloverje? Ne samo, da zadeva deluje precej degensko, tudi tisti prekleti fršlusi so mi prav neprijetno drgnili ob adamovo jabolko! Saj razumem…, naj bodo tudi takšni modeli…Ampak ne za poln Emporium!! Aja…, ali pa je prisoten vedno eleganti V izrez, a tega tudi ne prenesem, ker bi predvidoma moral spodaj nositi srajco, takšna kombinacija pa mi je preveč “piflarska” za moj “stil” (glej sliko II.). Odpraviva se čez cesto v Zaro. Spet kretenski pulover/puliji z jako neprijetnimi fršlusi in pa noviteta...Pulover s fršlusom nastran (glej sliko III.)…, ki bi bil zelo tematski na srečanju sabljačev. Potem pa uočim model puloverja, kakršnega sem iskal – pulover z ovratnikom kot pri srajci (glej sliko IV.). Moje oko sokolovo je zatajilo…Ko sem si ga nadel, sta špički ovratnika štrleli tja v tri krasne preko hrbta (glej sliko V.) Kot bi ušel s Star Trek konvencije! Na tiho prekolnem modno industrijo in jo pošljem k vragu.
“Si upaš še do hale A?” dregne Tanja. Moje kameno lice strogo pritrdi! “Klinc, če smo že tle!”. No in po kratkem španciru po skoraj prazni “glavni ulici” hale A sva zašla v neko štacuno, kjer sem si na hitro ubodel željeni model (hura!) in pa še enega z U izrezom, pod katerim imaš lahko, za razliko od V izreza, samo majico, ne da bi deloval kot človek s pomanjkanjem smisla za skladnost – ČSPSZS (glej sliko VI.). Ker pa je čez cesto trgovina Mass, sva na hitro skočila še tja in po 5 minutah sem v zapuščeni trgovini našel še fejstne čevlje.
Kljub kratkemu špancirju po BTC-ju, je vse skupaj trajalo le kakšno urco, pa še v City park mi ni bilo treba (City park se mi zdi že res groteskna štacuna, o tem pa morda kdaj v kakšnem gnevniku o sodobni aritekturi nakupovalnih središč). Najlepše pri vsej stvari pa je bilo to, da se je v tej uri promet popolnoma sprostil in vožnja nazaj je bila majka.
Pričel pa sem tudi s psihičnimi treningi (ki vključujejo srepo zrenje v kamen z namenom, da bi se mi ta umaknil) in fizičnimi treningi (različne praktične uporabe komolcev v kolikor psihična praksa ne bi delovala) v sklopu priprav za božično-novoletni šoping. Vsako leto si namreč obljubljam, da bom za šoping kar v začetku decembra, ali pa še bolje, na koncu novembra poskrbel, ko še ne bo gužve. Za odgovor na vprašanje „Kolikokrat je Čukmajster obljubo do sebe tudi izpolnil?“ ne potrebujete treh možnosti, polovičke, klic prijatelja ali referenduma.
Subscribe to:
Posts (Atom)
