Friday, November 02, 2007
Za pred zid pa šus v glavo!
Ob ogledu televizijskega Dnevnika sem videl prispevek o očitno čedalje bolj pogostem konjičku slovenskih bedakov in domnevno »zmedenih« turistov za volani. Govorim namreč o napačni vožnji naroda po avtocestah. Resno ne zastopim kaj ljudem dogaja... Da obrnejo sredi tunela in se po prehitevalnem pasu vozijo v napačno smer. Ali pa da ugotovijo, da so zgrešili odcep in se zato vzvratno vrnejo do faljenega odcepa. Ali pa se kar ustavijo sredi tunela, prižgejo vse 4 žmigauce in čakajo... NA KAJ????? Na angela varuha???? Jebemuboga!!!!!!! In to ni več redkost. Med prispevkom so pokazali vsaj 15 različnih primerov samomorilskega vedenja na avtocestah. In potem ti prikotalijo nekaj v smislu »...zmedeni turisti so blablabla...«. Pravila vožnje so po vsem svetu ENAKA!!!! Nikjer ni dopustno, da bi na avtocesti zamenjal smer vožnje. Ker če to storiš, je s tabo nekaj hudo, hudo narobe. Takšnega človeka je treba hospitalizirati. Po elektrošokih, seveda... Pa saj avtocesta ni klinčevo drsališče v hali Tivoli, kjer se smer drsanja zaradi obrabe ledu zamenja vsake pol ure!!!!!!
Kar slabo mi postane, če pomislim, da bi mi na avtocesti pri 130 km/h nasproti pripeljal nek idiot z isto hitrostjo. Takim kretenom bi bilo treba vzeti vozniško dovoljenje za vse življenje. Taki ne bi smeli NIKOLI VEČ imeti izpita in NIKOLI VEČ sesti za volan. In ne samo to... jaz bi jih mirno dal sedet za kakšno leto, dve, da se ohladijo. Pravniki naj rečejo kar hočejo in pihajo prah s starih bukel o zakonih, meni so zgoraj opisana dejanja »poskus umora zaradi malomarnosti«. In to bi kruto sankcioniral. Sem pa slišal tudi za pezdete, ki so se odločili, da na tak način (namreč tako, da se vozijo po napačni strani avtoceste) storijo samomor. Proklete pizde egocentrične. Če si se naveličal sveta, si natakni betonske copatke in se vrzi v Ljubljanico. Tipično slovensko: »Če sem se jaz naveličal življenja, si bom vzel s seboj soseda, da mi ne bo dolgčas.« FEJ JIH BODI!!!!!!!
Vsak pač ni mišljen za to, da bi vozil avto. Tako kot ne more biti vsak pilot ali astronavt. Če daš avstralopiteka za volan, lahko pričakuješ katastrofo. Enako je z jamskimi ljudmi v tunelih... Očitno jih potencialno klavstrofobična scena vrže nazaj v čas njihovih jamskih prednikov, ... stisne jih zaradi teme in morebitnega napada sabljastega tigra izza zasilnega izhoda, zato se odločijo, da se raje odpravijo ven tam, kjer so prišli notri. Ziher je ziher. AMA NIJE ŽVAKA ZA SELJAKA!!!!!!! Jebenti, dokaži, da si sposoben voziti avto v vseh razmerah in da te tuneli ter avtoceste ne zmedejo. Ker če te, potem avto očitno ni zate. In tega bi se morali zavedati prijazni ljudje na Roški, ki očitno vse preradi podeljujo vozniške izpite, ko jim zadiši po zelenem.
Kar slabo mi postane, če pomislim, da bi mi na avtocesti pri 130 km/h nasproti pripeljal nek idiot z isto hitrostjo. Takim kretenom bi bilo treba vzeti vozniško dovoljenje za vse življenje. Taki ne bi smeli NIKOLI VEČ imeti izpita in NIKOLI VEČ sesti za volan. In ne samo to... jaz bi jih mirno dal sedet za kakšno leto, dve, da se ohladijo. Pravniki naj rečejo kar hočejo in pihajo prah s starih bukel o zakonih, meni so zgoraj opisana dejanja »poskus umora zaradi malomarnosti«. In to bi kruto sankcioniral. Sem pa slišal tudi za pezdete, ki so se odločili, da na tak način (namreč tako, da se vozijo po napačni strani avtoceste) storijo samomor. Proklete pizde egocentrične. Če si se naveličal sveta, si natakni betonske copatke in se vrzi v Ljubljanico. Tipično slovensko: »Če sem se jaz naveličal življenja, si bom vzel s seboj soseda, da mi ne bo dolgčas.« FEJ JIH BODI!!!!!!!
Vsak pač ni mišljen za to, da bi vozil avto. Tako kot ne more biti vsak pilot ali astronavt. Če daš avstralopiteka za volan, lahko pričakuješ katastrofo. Enako je z jamskimi ljudmi v tunelih... Očitno jih potencialno klavstrofobična scena vrže nazaj v čas njihovih jamskih prednikov, ... stisne jih zaradi teme in morebitnega napada sabljastega tigra izza zasilnega izhoda, zato se odločijo, da se raje odpravijo ven tam, kjer so prišli notri. Ziher je ziher. AMA NIJE ŽVAKA ZA SELJAKA!!!!!!! Jebenti, dokaži, da si sposoben voziti avto v vseh razmerah in da te tuneli ter avtoceste ne zmedejo. Ker če te, potem avto očitno ni zate. In tega bi se morali zavedati prijazni ljudje na Roški, ki očitno vse preradi podeljujo vozniške izpite, ko jim zadiši po zelenem.
Tuesday, September 11, 2007
Praslovan Travels
Slovenski poet Zoran Predin v enem svojih komadov poje o »praslovanu«. Sprašuje se, kdo ga je naučil plavati, da je preplaval tisto rusko reko in se v naših krajih naselil. Pred kratkim so pri manj priljudni sestri Potočke Zijalke (torej pri Potočki Molčečki) našli komaj vidne krace na 1400 let starem glinenem pepelniku, ki pričajo o čisto drugačni usodi omenjenega »praslovana«. Gre za krajši ep, s klasičnim socialno realističnim pridihom trpeče, čeprav pra, slovanske duše.
Večini praslovanom je bilo njihovo domovanje sila duhamorno. Sploh je trpela planinska sekcija »Ortopraslovan«, saj v ruskih stepah niso našli dovolj visokih izzivov za svoj vikendaški hobi. Zato je kaj kmalu planinska zveza zamrla, ker se je večina članov raje včlanila v bolj aktivne klube kot so »Pramuhar«, »Praribohvat« in »Praplivač!«. Ravno v slednjem je vzniknila zvezda praslovanskega plavanja. Praslovan Rado si je z ekstremnim plavanjem v bližnjih mlakah, člobodrah, minibarjih in podobnih stoječih mlakužah prislužil vzdevek »Tolsti Som« (mnogi sodobni zgodovinarji ga imajo za neposrednega prednika Martina Strela). In prav k njemu so se ozirali mnogi obupani obrazi vrlih praslovanov, ki jim je ruska stepa že prekleto presedla. Klika osemnajstih praslovanov je skovala načrt, da se Rado s polenom, privezanim z vrvjo na obrežno vrbo žalujko, poda preko reke Dnieper. Zbor sivih starešin je dal na podvig seveda veto, toda »mladost – ludost« je preglasila stare fotre. »Tolsti Som« se je že naslednje jutro zadegal v reko. Zaradi prekratke vrvi in posledično izpuščenega polena pa ga je reka odplavila neznano kam, vsekakor pa ne na drugi breg … no … vsaj ne na tej zemljepisni širini.
Ker je bil »Tolsti Som« v prostem času šivilja in je vsa proizvodnja ribiških mrež temeljila prav na njegovih tkalskih, kvačkarskih in da, celo kleklarskih spretnostih, se je morala praktično cela vas prestrukturirati, da bi preživela. Najbolj močan »ceh« (takoj za propadlima cehoma »Praplivač« in »Praribohvat«, katerih predsedujoči in podpredsedujoči skupaj z občim zborom je bil spet slavni, zdaj odplavljeni, »Tolsti Som«) je ostal »Pradrvoseč«, s praslovanom Lipetom na mestu predsednika, obeh podpredsednikov in občega zbora pradrvosečnikov. Lipe je spretno združil plavalski stil »Tolstega Soma« in značilnosti povprečnega drevesa: Namesto da Slovan igra kos drevesa, da bi s tem preplaval reko, je to vlogo namenil drevesu. Po njegovo je torej drevo igralo drevo, da bi lahko preplavalo reko. Prvi poskusi plavajočega drevesa so uspeli. Vseh 11 debel je varno prečkalo reko in se zataknilo v obrečno podrast nasprotnega brega. Ko pa je na deblo posadil poskusnega praslovana, se je nesrečnik zaradi okrogle narave debla skotalil v ledeno reko in se najbrž pridružil »Tolstemu Somu« nekje bistveno južneje ali vsaj globlje. Tu pa je v igro vstopil ceh prakamnosekov. Njihov predstavnik za stike s praslovani, PR-ovec po imenu Kamenkoblef, je s pomočjo najnovejšega kamna izdolbel deblo in ga poimenoval »drevak«. Že naslednje jutro je Lipe uspešno prečkal Dnieper in se z družino za vedno naselil na drugem bregu reke… v panonski nižini, ki je za spoznanje bolj nagubana kot ruska stepa.
Nedavno odkritje je torej dokazalo, da praslovan ni priplaval, temveč priplutal.
Večini praslovanom je bilo njihovo domovanje sila duhamorno. Sploh je trpela planinska sekcija »Ortopraslovan«, saj v ruskih stepah niso našli dovolj visokih izzivov za svoj vikendaški hobi. Zato je kaj kmalu planinska zveza zamrla, ker se je večina članov raje včlanila v bolj aktivne klube kot so »Pramuhar«, »Praribohvat« in »Praplivač!«. Ravno v slednjem je vzniknila zvezda praslovanskega plavanja. Praslovan Rado si je z ekstremnim plavanjem v bližnjih mlakah, člobodrah, minibarjih in podobnih stoječih mlakužah prislužil vzdevek »Tolsti Som« (mnogi sodobni zgodovinarji ga imajo za neposrednega prednika Martina Strela). In prav k njemu so se ozirali mnogi obupani obrazi vrlih praslovanov, ki jim je ruska stepa že prekleto presedla. Klika osemnajstih praslovanov je skovala načrt, da se Rado s polenom, privezanim z vrvjo na obrežno vrbo žalujko, poda preko reke Dnieper. Zbor sivih starešin je dal na podvig seveda veto, toda »mladost – ludost« je preglasila stare fotre. »Tolsti Som« se je že naslednje jutro zadegal v reko. Zaradi prekratke vrvi in posledično izpuščenega polena pa ga je reka odplavila neznano kam, vsekakor pa ne na drugi breg … no … vsaj ne na tej zemljepisni širini.
Ker je bil »Tolsti Som« v prostem času šivilja in je vsa proizvodnja ribiških mrež temeljila prav na njegovih tkalskih, kvačkarskih in da, celo kleklarskih spretnostih, se je morala praktično cela vas prestrukturirati, da bi preživela. Najbolj močan »ceh« (takoj za propadlima cehoma »Praplivač« in »Praribohvat«, katerih predsedujoči in podpredsedujoči skupaj z občim zborom je bil spet slavni, zdaj odplavljeni, »Tolsti Som«) je ostal »Pradrvoseč«, s praslovanom Lipetom na mestu predsednika, obeh podpredsednikov in občega zbora pradrvosečnikov. Lipe je spretno združil plavalski stil »Tolstega Soma« in značilnosti povprečnega drevesa: Namesto da Slovan igra kos drevesa, da bi s tem preplaval reko, je to vlogo namenil drevesu. Po njegovo je torej drevo igralo drevo, da bi lahko preplavalo reko. Prvi poskusi plavajočega drevesa so uspeli. Vseh 11 debel je varno prečkalo reko in se zataknilo v obrečno podrast nasprotnega brega. Ko pa je na deblo posadil poskusnega praslovana, se je nesrečnik zaradi okrogle narave debla skotalil v ledeno reko in se najbrž pridružil »Tolstemu Somu« nekje bistveno južneje ali vsaj globlje. Tu pa je v igro vstopil ceh prakamnosekov. Njihov predstavnik za stike s praslovani, PR-ovec po imenu Kamenkoblef, je s pomočjo najnovejšega kamna izdolbel deblo in ga poimenoval »drevak«. Že naslednje jutro je Lipe uspešno prečkal Dnieper in se z družino za vedno naselil na drugem bregu reke… v panonski nižini, ki je za spoznanje bolj nagubana kot ruska stepa.
Nedavno odkritje je torej dokazalo, da praslovan ni priplaval, temveč priplutal.
Subscribe to:
Posts (Atom)
