Sunday, January 22, 2006
Geostrateške tretje države
Retorična vprašanja: Kaj ima Irak? Nafto! In to drugo največjo zalogo nafte na svetu! Hura! Udri po sovragu! Kaj ima Iran? Nafto! Četrti največji bazen nafte na svetu! “Em…, dajmo ga najprej oslabiti z gospodarskimi sankcijami pod pokroviteljstvom Združenih narodov (ki jih po prstih tepežka Amerika) in ga potem čez ene 5 do 10 let zjebat z vodenimi raketami, ki povzročajo le minimalno kolateralno škodo, poskusiti uveljaviti zahodni model takoimenovane demokracije, kot v Iraku, v najslabšem primeru pa le pokrasti čimveč nafte in potem stisniti, kot kmalu v Iraku…! Kaj ima Severna Koreja? Nič! Le deklarirano jedrsko orožje (kao: “Mi naj bi imeli eno nukico, dve, ki naj bi ju lahko zadegali na Južno Korejo, ali pa na New York, ko bi vsaj imeli tehnologijo medcelinskih raket, oziroma nekaj idiotskih pilotov z najhudejšimi sodobnimi bombiniki, ki naj bi, glede na nepredstavljiv totalen kolaps zahodnih obrambnih sstemov, dejansko prišli nad New York in na predpotopen način odvrgli nad Broadway-em tisto prekleto bombo…”) in niti enega omembe vrednega riževega polja! Kaj ima sudanska pokrajina Darfur? Odgovor: nič! Par divjih plemen s podporo sudanske vlade, ki kolje neko manj zaželjeno komponento človeškega življenja v omenjeni regiji in nadobudnega slovenskega predsednika, za katerega Sudanci, kaj šele "Darfurci", niti ne vedo… In kaj ima Kongo v Afriki? Nič..? Jok…, ima klinčev “koltan” in to kar 80% vse Zemeljske zaloge!!!
In kje se nahajajo te države v mednarodnem okviru…Irak je itak okupiran, njegova prihodnost pa je precej negotova (razen črpanja iraške nafte s strani ameriških korporacij po smešnih cenah in pa patetičen poskus uveljavljanja zahodnega tipa demokracije…), Iran postaja trenutni najhujši nasprotnik človeštva vobče, za Darfur se vsem (razen našemu vrlemu predsedniku…) sladko jebe, Kongo pa…Eeeee…, kje je že to? Srednja Amerika? Polinezija? Aja…, saj res…Afrika…Kje že v Afriki?
In kaj je koltan? Koltan (“kolumbit-tantalit”, če komu to kaj več pove…) je rudnina, ki je ključna surovina za baterije v GSM aparatih, prenosnih računalnikih, igralnih konzolah, jedrskih reaktorjih in računalniških čipih! HA! Nenadjebljivo zavidljiv odstotek trenutno najbolj strateške rudnine ima na razpolago torej Kongo, ta pa se zadnjih 60 let utaplja v medetničnih spopadih, vojaških pučih, nenormalni huminatirni katastrofi in popolnem jebivetrskem izkoriščanju s strani “zahodnih” držav, ki gradijo svojo “dobrobit” na popolni bedi Konga!
V Kongu, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, vsak mesec umre 38.000 ljudi več, kot bi jih v normalnih razmerah…in to za ozdravljivimi boleznimi…Stopnja smrtnosti je v Kongu za 40% višja kot v drugih državah podsaharske Afrike (ki je na splošno glede smrtnosti itak na prvem mestu…), najhuje pa je na vzhodu države, kjer je stopnja smrtnosti za 93% odstotkov višja kot v podsaharski Afriki. V državi, ki je velika kot cela zahodna Evropa umirajo ljudje zaradi nečiste vode, pomanjkanja primitivnih cepiv, primernega zdravljenja malarije, mrzlice ter črevesnih in dihalnih vnetij…zaradi navedenih bolezni umre vsako minuto ena oseba ("In your face, AIDS!")…Oboroženi spopadi so neposredno krivi LE za vsako tretjo smrt v državi…
Ne bom se spuščal v tiransko zgodovino Konga (nekoč imenovanega tudi “Zaire”, kjer se je odvil zgodovinski “Rumble in the Jungle” med “rehabilitiranim” Muhamed Alijem in branilcem tedanjega naslova svetovnega težkokategornika, Georgom Formanom, ki je zaradi obupnega poraza za lep čas zapadel v akutno depresijo in na koncu svoje ime prodal cerkvenemu življenju (postal je klinčev pastor) in pa oglaševanju družinskih žarov za vsak ameriški vrt!)…Namreč od leta 1482 je bil tedanji Kongo vir suženjskega dela in raznih surovin, od leta 1885 do 1908 je bil v lasti belgijskega kralja Leopolda II. (ki naj bi pomoril par milijonov tedanjih prebivalcev Konga), med hladno vojno pa je bil na strani zahoda, oziroma Amerike, za katero je deloval dolgoletni diktator “Mobutu Sese Seko” (vladal z jekleno pestjo od druge polovice ’60 let 20. stoletja pa do leta 1997).
Ne zastopim pa, da gre sedanjemu Kongu, s svojimi 80 odstotki svetovne zaloge koltana (ki je očitno ena ključnih sodobnih surovin…) dandanes tako zelo slabo! Okej…Tudi Savdska Arabija je pod močnim ameriškim vplivom (pretežno zaradi kolaborativne drže savdskega dvora napram katerikoli ameriški vladi od druge svetovne vojne naprej…), toda glede na navečje zaloge nafte na svetu se vseeno ne obnaša tako nebogljeno do svetovnega policaja, niti Venezuela s Hugom Chavesom še zdaleč ne poklekne pod ameriško represijo, ker imajo pač peti največji naftni bazen na svetu in s tem ni heca...Bližnjevzhodne države bi lahko z naftnim embargom dale misliti zahodnim družbam (kot so to tudi storile v ’70 letih prejšnjega stoletja). Toda ne glede na to, te države znotraj sebe niso niti približno tako bedne kot je Kongo…Tudi Kongo bi lahko izsiljeval svetovno proizvodnjo sodobne elektronike s svojimi zalogami koltana…Ne samo, da Kongo tega ne počne…Kongo to počne očitno samo za osebne dobičke aktualne državne oblasti, družba pa propada, kot bi se pisalo 13. stoletje v Evropi v času kuge!
Navijam za južnoameriško poloblo, v kateri se pojavljajo disidentski elementi vladanja, ki zahodnemu svetu ne omogočajo več popolnega izkoriščanja naravnih virov po bagatelnih kolonialnih cenah…Isto bi si želel za Afriko, ki pa trenutno ni južni Ameriki niti do gležnjev…Afrika je vse od druge svetovne vojne naprej uvoznica n-tih različnih humanitarnih in človekoljubnih akcij, ki v glavnem ublažijo trpljenje le odstotku promila afriškim prebivalcem na leto, noben pa ne namenja pozornosti skorumpiranim afriškim trinožnim “voditeljem”, ki si neumorno tlačijo denar Združenih Narodov in ostalih humanitarnih prispevkarjev v lasten žep, oziroma na švicarske račune za lastna deževna leta!
Dokler so afriški voditelji držav, ki imajo še vedno ogromno neizčrpanih rudnih in naravnih bogastev, upogljivi in skorumpirani do skrajnosti, se zahodu ni bati primankljaja poceni ključnih surovin za sodobne tehnologije…Afrika kljub 500 letnemu izkoriščanju še zdaleč ni prazna in neuporabna…Le njeni prebivalci so očitno nekoliko odveč….zato pa jih praktično vsi zalagajo z zastarim orožjem in upajo, da se bo Afrika sama počistila…
In kje se nahajajo te države v mednarodnem okviru…Irak je itak okupiran, njegova prihodnost pa je precej negotova (razen črpanja iraške nafte s strani ameriških korporacij po smešnih cenah in pa patetičen poskus uveljavljanja zahodnega tipa demokracije…), Iran postaja trenutni najhujši nasprotnik človeštva vobče, za Darfur se vsem (razen našemu vrlemu predsedniku…) sladko jebe, Kongo pa…Eeeee…, kje je že to? Srednja Amerika? Polinezija? Aja…, saj res…Afrika…Kje že v Afriki?
In kaj je koltan? Koltan (“kolumbit-tantalit”, če komu to kaj več pove…) je rudnina, ki je ključna surovina za baterije v GSM aparatih, prenosnih računalnikih, igralnih konzolah, jedrskih reaktorjih in računalniških čipih! HA! Nenadjebljivo zavidljiv odstotek trenutno najbolj strateške rudnine ima na razpolago torej Kongo, ta pa se zadnjih 60 let utaplja v medetničnih spopadih, vojaških pučih, nenormalni huminatirni katastrofi in popolnem jebivetrskem izkoriščanju s strani “zahodnih” držav, ki gradijo svojo “dobrobit” na popolni bedi Konga!
V Kongu, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, vsak mesec umre 38.000 ljudi več, kot bi jih v normalnih razmerah…in to za ozdravljivimi boleznimi…Stopnja smrtnosti je v Kongu za 40% višja kot v drugih državah podsaharske Afrike (ki je na splošno glede smrtnosti itak na prvem mestu…), najhuje pa je na vzhodu države, kjer je stopnja smrtnosti za 93% odstotkov višja kot v podsaharski Afriki. V državi, ki je velika kot cela zahodna Evropa umirajo ljudje zaradi nečiste vode, pomanjkanja primitivnih cepiv, primernega zdravljenja malarije, mrzlice ter črevesnih in dihalnih vnetij…zaradi navedenih bolezni umre vsako minuto ena oseba ("In your face, AIDS!")…Oboroženi spopadi so neposredno krivi LE za vsako tretjo smrt v državi…
Ne bom se spuščal v tiransko zgodovino Konga (nekoč imenovanega tudi “Zaire”, kjer se je odvil zgodovinski “Rumble in the Jungle” med “rehabilitiranim” Muhamed Alijem in branilcem tedanjega naslova svetovnega težkokategornika, Georgom Formanom, ki je zaradi obupnega poraza za lep čas zapadel v akutno depresijo in na koncu svoje ime prodal cerkvenemu življenju (postal je klinčev pastor) in pa oglaševanju družinskih žarov za vsak ameriški vrt!)…Namreč od leta 1482 je bil tedanji Kongo vir suženjskega dela in raznih surovin, od leta 1885 do 1908 je bil v lasti belgijskega kralja Leopolda II. (ki naj bi pomoril par milijonov tedanjih prebivalcev Konga), med hladno vojno pa je bil na strani zahoda, oziroma Amerike, za katero je deloval dolgoletni diktator “Mobutu Sese Seko” (vladal z jekleno pestjo od druge polovice ’60 let 20. stoletja pa do leta 1997).
Ne zastopim pa, da gre sedanjemu Kongu, s svojimi 80 odstotki svetovne zaloge koltana (ki je očitno ena ključnih sodobnih surovin…) dandanes tako zelo slabo! Okej…Tudi Savdska Arabija je pod močnim ameriškim vplivom (pretežno zaradi kolaborativne drže savdskega dvora napram katerikoli ameriški vladi od druge svetovne vojne naprej…), toda glede na navečje zaloge nafte na svetu se vseeno ne obnaša tako nebogljeno do svetovnega policaja, niti Venezuela s Hugom Chavesom še zdaleč ne poklekne pod ameriško represijo, ker imajo pač peti največji naftni bazen na svetu in s tem ni heca...Bližnjevzhodne države bi lahko z naftnim embargom dale misliti zahodnim družbam (kot so to tudi storile v ’70 letih prejšnjega stoletja). Toda ne glede na to, te države znotraj sebe niso niti približno tako bedne kot je Kongo…Tudi Kongo bi lahko izsiljeval svetovno proizvodnjo sodobne elektronike s svojimi zalogami koltana…Ne samo, da Kongo tega ne počne…Kongo to počne očitno samo za osebne dobičke aktualne državne oblasti, družba pa propada, kot bi se pisalo 13. stoletje v Evropi v času kuge!
Navijam za južnoameriško poloblo, v kateri se pojavljajo disidentski elementi vladanja, ki zahodnemu svetu ne omogočajo več popolnega izkoriščanja naravnih virov po bagatelnih kolonialnih cenah…Isto bi si želel za Afriko, ki pa trenutno ni južni Ameriki niti do gležnjev…Afrika je vse od druge svetovne vojne naprej uvoznica n-tih različnih humanitarnih in človekoljubnih akcij, ki v glavnem ublažijo trpljenje le odstotku promila afriškim prebivalcem na leto, noben pa ne namenja pozornosti skorumpiranim afriškim trinožnim “voditeljem”, ki si neumorno tlačijo denar Združenih Narodov in ostalih humanitarnih prispevkarjev v lasten žep, oziroma na švicarske račune za lastna deževna leta!
Dokler so afriški voditelji držav, ki imajo še vedno ogromno neizčrpanih rudnih in naravnih bogastev, upogljivi in skorumpirani do skrajnosti, se zahodu ni bati primankljaja poceni ključnih surovin za sodobne tehnologije…Afrika kljub 500 letnemu izkoriščanju še zdaleč ni prazna in neuporabna…Le njeni prebivalci so očitno nekoliko odveč….zato pa jih praktično vsi zalagajo z zastarim orožjem in upajo, da se bo Afrika sama počistila…
Thursday, January 19, 2006
Veliko Janševo
V službo se vozim v Grosuplje…V epicenter trenutne slovenske biti, trdnjavo Slovenske demokratske stranke…Premierov brlog…Oglaševalska agencija v kateri delam ima prostore v “Logo hiši” (firma Logo ima 3 bencinske postaje in je, se mi zdi, edina “majhna” firma poleg velikih dobavnikov goriva v Sloveniji. Je mogoče še kakšen privatnik, ki dila z benzom?). Zraven “Logo hiše” stoji ena od Logovih bencinskih in ob njo se stiska bifejček. V ta bifejček se steka ogromno obrtničkov in podjetničkov, ki delujejo v tej izven-ljubljanski, zahodno-dolenjski, malo-podjetniški gospodarski meki.
Prav nič nenavadnega ni, da se pred bifejček pritegne ogromna Audijeva ladja, ki se popolnoma nonšalatno parkira vsepovprek in zaparkira pol parkirišča. Vrata se odpro in notranjost razkrije zapacano delovno obleko na petdesetletnem obrtniku zanemarjenega videza, ki pusti pol zadnje malarske roke na črnih leder zicih, ko zapusti svojega nekaj deset milijonov vrednega jeklenega kita na štirih kolesih. Z groznim smradom po švicu in posebni salami še bolj potrdi svojo prisotnost, ko dahne skozi vhodna vrata, prepih pa pomaga, da se njegova prisotnost razleze po barčku. Med na pol invalidnem kravsljanjem proti priljubljenemu barskemu stolčku ob šanku se možakarjeva levica žmohtno zamoti z lastnikovo zadnjo platjo, potem pa si z isto roko obriše usta in si izza modrostnega zobu odškrtne ostanke domače klobase, ki je že ustvarila zavidljivo kulturo med razpokami v sklenini. Z veliko muko odloži pravkar prispeli mrož svoj vamp med hrbtenico in šank, medtem pa v ozadju Atomik Harmonik veselo žagajo svojo brizgalno brizgo. Kelnerci niti pomigne ne, niti je ne pogleda…Nefokusirano zre tjavdan. Ker je obrtnik stalna stranka mu kelnerca rutinsko pristavi eno laško pa glaž. V roko obrtnik vzame “Direkt” in ga preleti, potem pravtako rutinsko, v slabi minuti stisne svojega pivaka in z razbrazdano in žuljasto šapo seže v žep. Iz njega povleče zajeten snop Cankarjev in jih razpre, da se zvok obetajočih milijonov pomeša z gnijočim vonjem kmečkega zajtrka v prebavi, ki je med tem uspešno zapolnil celoten prostor in se med tem sparil s cigaretnim dimom, ki je z nikotinsko pogodbo najel bar za 99 let. Kelnerci odtegne ubogega Prešerna, ki je bil ves čas stisnjen med zajebanimi social-realističnimi Cankarji s svojimi kajzerskimi brki, namočenimi v mamino kavo. Kelnerca poračuna in možakar s šlampastim lopatastim gibom desnice pobriše drobiž s šanka, nato pa krampasto zapusti bife, se sesede v svojo Audijevo kravo in se odtrocka neznano kam.
Nedvomno vas zanima, kaj je imel mož v prtjažniku, kakšne barve oči je imel in koliko porabe ima njegov Audi…Toda pravo vprašanje je: Kaj je mož našel zanimivega v Direktu.
Direkt je celo stran namenil bivši poslanki Slovenske nacionalne stranke in bivši ljubimki Zmaga Jelinčiča ter sedanji članici Janševe SDS, Polonci Dobrajc in njenemu hišnemu ljubljenčku. Namreč v šestih velikih fotografijah je Direkt dokumentiral, kako Dobrajčeva pobira iztrebke ravno olajšanega hišnega ljubljenca. Kakšna sramota! Polonca Dobrajc pobira drek! Fej! Toda kaj je hec…Če Polonca ne bi pobirala pasjih iztrebkov za svojim psom, bi pravtako pristala v Direktu, oziroma bi ji namenili še kakšno fotografijo več o tem, kako ne pobira dreka - “Damned if you do, damned if you don’t!” Drek pa je prava metafora za trenutno vladajočo garnituro, ki je s pomočjo svojega zvestega volilnega telesa, katerega seštevek inteligenčnih kvocientov ne presega nadmorske višine atola Bikini po atomskem poskusu, prišla na oblast in sedaj z infantilnimi vodstvenimi strategijami v stilu Direktovih (ne)člankov vodi Slovenijo v p**** materino!
Naj živijo ultrasugestibilni idioti s preveč denarja, kretenski rumeni tisk in slovenski turbofolk!
Prav nič nenavadnega ni, da se pred bifejček pritegne ogromna Audijeva ladja, ki se popolnoma nonšalatno parkira vsepovprek in zaparkira pol parkirišča. Vrata se odpro in notranjost razkrije zapacano delovno obleko na petdesetletnem obrtniku zanemarjenega videza, ki pusti pol zadnje malarske roke na črnih leder zicih, ko zapusti svojega nekaj deset milijonov vrednega jeklenega kita na štirih kolesih. Z groznim smradom po švicu in posebni salami še bolj potrdi svojo prisotnost, ko dahne skozi vhodna vrata, prepih pa pomaga, da se njegova prisotnost razleze po barčku. Med na pol invalidnem kravsljanjem proti priljubljenemu barskemu stolčku ob šanku se možakarjeva levica žmohtno zamoti z lastnikovo zadnjo platjo, potem pa si z isto roko obriše usta in si izza modrostnega zobu odškrtne ostanke domače klobase, ki je že ustvarila zavidljivo kulturo med razpokami v sklenini. Z veliko muko odloži pravkar prispeli mrož svoj vamp med hrbtenico in šank, medtem pa v ozadju Atomik Harmonik veselo žagajo svojo brizgalno brizgo. Kelnerci niti pomigne ne, niti je ne pogleda…Nefokusirano zre tjavdan. Ker je obrtnik stalna stranka mu kelnerca rutinsko pristavi eno laško pa glaž. V roko obrtnik vzame “Direkt” in ga preleti, potem pravtako rutinsko, v slabi minuti stisne svojega pivaka in z razbrazdano in žuljasto šapo seže v žep. Iz njega povleče zajeten snop Cankarjev in jih razpre, da se zvok obetajočih milijonov pomeša z gnijočim vonjem kmečkega zajtrka v prebavi, ki je med tem uspešno zapolnil celoten prostor in se med tem sparil s cigaretnim dimom, ki je z nikotinsko pogodbo najel bar za 99 let. Kelnerci odtegne ubogega Prešerna, ki je bil ves čas stisnjen med zajebanimi social-realističnimi Cankarji s svojimi kajzerskimi brki, namočenimi v mamino kavo. Kelnerca poračuna in možakar s šlampastim lopatastim gibom desnice pobriše drobiž s šanka, nato pa krampasto zapusti bife, se sesede v svojo Audijevo kravo in se odtrocka neznano kam.
Nedvomno vas zanima, kaj je imel mož v prtjažniku, kakšne barve oči je imel in koliko porabe ima njegov Audi…Toda pravo vprašanje je: Kaj je mož našel zanimivega v Direktu.
Direkt je celo stran namenil bivši poslanki Slovenske nacionalne stranke in bivši ljubimki Zmaga Jelinčiča ter sedanji članici Janševe SDS, Polonci Dobrajc in njenemu hišnemu ljubljenčku. Namreč v šestih velikih fotografijah je Direkt dokumentiral, kako Dobrajčeva pobira iztrebke ravno olajšanega hišnega ljubljenca. Kakšna sramota! Polonca Dobrajc pobira drek! Fej! Toda kaj je hec…Če Polonca ne bi pobirala pasjih iztrebkov za svojim psom, bi pravtako pristala v Direktu, oziroma bi ji namenili še kakšno fotografijo več o tem, kako ne pobira dreka - “Damned if you do, damned if you don’t!” Drek pa je prava metafora za trenutno vladajočo garnituro, ki je s pomočjo svojega zvestega volilnega telesa, katerega seštevek inteligenčnih kvocientov ne presega nadmorske višine atola Bikini po atomskem poskusu, prišla na oblast in sedaj z infantilnimi vodstvenimi strategijami v stilu Direktovih (ne)člankov vodi Slovenijo v p**** materino!
Naj živijo ultrasugestibilni idioti s preveč denarja, kretenski rumeni tisk in slovenski turbofolk!
Subscribe to:
Posts (Atom)
