Wednesday, December 26, 2007
Že davno dosežena sprava
Slovenci domnevno iščemo skupno identifikacijsko točko, ki bi vendarle združila »vse Slovence«, ne glede na njihovo politično ali/oz. »moralno-etično« držo. Mi ves ta čas iščemo, a se ne zavedamo, da to stično točko že imamo. Je pa res, da jo je težko povzeti z eno besedo ali pojmom in ravno zato je tako zmuzljiva.
Danes sem videl osrednjo državno proslavo ob »dnevu samostojnosti in enotnosti«. Okej, gleda na to, da je ta Gnevnik bolj kulturno-umetniško obarvan, bom vsebino političnega govora našega Janeza »alfa samca« Janšo pustil ob strani. Oz. okoli tega bi dejal le, da je J.J. govoril zelooooo duhamorno in »kalimerovsko«. Zmerno ponosno, toda nekoliko razočarano. Brez kančka nastopaštva, po katerem je bil J.J. nekoč znan. Brez čustev, brez srca, brez vodil. Izzvenel je nemotivacijsko in prazno. Floskule, pač... Bil je le še en slab državniški govor, ki bi ga lahko mirno copy-paste tudi kolega Lukašenko iz Belorusije. Naš premier je retorično dejansko močno stagniral. Gestikulacija? Kaj je to? Ne, ne uporabljam... Me ne zanima... Mumija.
In »kulturno-umetniški« del dogodka? PO-RA-ZNO! BEDA!!!! PODEN!!!!! TOTALNO SRANJE!!!!! In ravno to je glavna tema tega Gnevnika in hkrati »stična točka« slovenske sprave. Termin je: »Slovenska kultura«. Besedna zveza ne pove le, da je to kultura, ki se udejanja v državi Sloveniji, pač pa je v našem primeru tudi svojevrsten žanr, da ne rečem, da predstavlja samo bistvo »slovenskega nacionalnega karakterja«.
Na proslavi se je po J.J.-evem govoru zgodilo ene 5 glasbenih točk, ki so bile povezane z brano besedo iz slovenske kulturne preteklosti. Ne samo da so bile te dogodku neprimerno izbrane, bile so vse tisto, kar bi še slehernik potreboval, da se J.J.-ev morbidni in mukotrpni govor dodobra vžge v srca »razcepljene« Slovenije.
Vsi nastopajoči (razen Anike Horvat) so bili oblečeni kot jebeni pogrebniki... V črno! Ko sem videl nastop Nuše Derende, mi je na glas ušla pripomba: »Če bo šlo tako naprej, bodo prireditev končali s Kekčevo pesmijo!«. Pesem je bila dolgočasna, trpeča, dolga, počasna in patetična. Po njej je voditeljica preko nekega, znova jako patetičnega, verza od pesnika Gregorčiča naredila kao most in že je sledila pesem »slovenskega naroda sin«. Emmm... Smo ob tabornem ognju med skavti, al kaj???? In ta je bila odpeta spet s tako vznesenostjo, da me je zgaga prav dobro popekla. Sledil je beden verz, ki kakor že prej, ni imel popolnoma nobene veze z rdečjo nitjo proslave (no..., to niti ni tako čudno, saj rdeče niti proslava itak sploh ni imela), niti s predhodnim komadom, niti z veliko muko pričakujočim naslednjim komadom. Sploh je bil izven konteksta, kakor tisti prej in vsi tisti po njem. Vseboval je socialno-realistične floskule naših priznanih pesnikov (in pisateljev), v katerih Slovenci kot vedno trpinčeni narod znova in znova najdemo tak ali drugačen razlog, da nam je v trpljenju kao kul. Tako kot Ketteju... Ali pa Murnu... Ali pa Cankarju, če sem zelo odkrit, da ne rečem še kakšne o Francetu... Saj vemo, ne... »Ni mi mar bolečin, z njimi živim, sem slovenskega naroda sin...«. Fajn, ne?
No potem je težil še Jan Plestenjak s svojim komadom »moja ljubica«. Izzvenel je kot kakšen slovenski izseljenec v Argentini, ki se mu toži po svojem bivšem »dekletu«, ki jo v komadu metaforično predstavlja Slovenija. Dečko se skrega z dekletom, a je za to ne krivi. Življenje pač, jebiga, ne? Al kaj? Pa spet patetičen »most« in že je tu Šifrer v črnem (s črno-belo mornarsko majico spodaj) s komadom »za prijatelje«... Oz. se mi zdi, da je bila prej še Anika »edina svetla« Horvat s pravtako srce-parajučim komadkom. Muka bi bila že težko večja, če ne bi nek pevec blodil o zvonovih, ki čakajo pod vrhovi in jok in stok in joj, kolk nam je bed u lajfu. In že je bil tu gran finale!!!!! Otroški pevski zbor s solistom, ki je bil oblečen popolnoma v pogrebno črno, odpoje KEKČEVO PESEM!!!!!!!!!!!!!! HALO????????? Okej... To je pa popolna ironija, če se protagonsti svoje stvaritve dejansko ne zavedajo, ali še huje, skrajni cinizem, če se tega zavedajo. Kdo je zdaj Kekec???? In kaj že Kekec v slengu v večini primerov pomeni? Je to slika, ki si je želimo kot Slovenci? Smo morbidne, vedno trpinčene mone ali pa loleki, ki se niti ne zavedajo kaj počno? JA! Na žalost smo v veliko primerih prav to! Bečki konjušari! Tisti redki posamezniki, ki slovensko kulturo (pa dajmo si biti na jasnem... Pod »Slovensko kulturo« mislim tudi pop kulturo, alternativno kulturo in vse ostalo vmes, preko in čez) držijo nad depresijo, pa so spregledani ali hitro institucionalizirani.
In zakaj je tako? Ker poveličujemo vsebine slovenskih kulturnikov iz preteklosti, ki so bili za čase še kako aktualni, v sedanjosti pa lahko v napačnih kontekstih in/ali izpeljavah izpadejo patetično in prav nič motivacijsko. In sedaj »keč«!!!! To je naša stična točka... Ne glede na politično desnico, levico, sredino, ljudsko, demokratsko, socialno, nacionalno stranko ipd, partizane, belogardiste, komuniste ipd. "CANKAR JE CAR!" in "NIŠTA PROTIF IVANA!", če si levi ali desni!!!! Ampak namesto da bi iskali skupne ustvarjalne poti z zopet pridobljenimi prijatelji, se raje šlepamo na prvo prijateljstvo z njimi, ali pa na konfliktu med tem, ko nismo bili prijatelji.
Ostajamo v času, hkrati pa bomo vodili EU...
Danes sem videl osrednjo državno proslavo ob »dnevu samostojnosti in enotnosti«. Okej, gleda na to, da je ta Gnevnik bolj kulturno-umetniško obarvan, bom vsebino političnega govora našega Janeza »alfa samca« Janšo pustil ob strani. Oz. okoli tega bi dejal le, da je J.J. govoril zelooooo duhamorno in »kalimerovsko«. Zmerno ponosno, toda nekoliko razočarano. Brez kančka nastopaštva, po katerem je bil J.J. nekoč znan. Brez čustev, brez srca, brez vodil. Izzvenel je nemotivacijsko in prazno. Floskule, pač... Bil je le še en slab državniški govor, ki bi ga lahko mirno copy-paste tudi kolega Lukašenko iz Belorusije. Naš premier je retorično dejansko močno stagniral. Gestikulacija? Kaj je to? Ne, ne uporabljam... Me ne zanima... Mumija.
In »kulturno-umetniški« del dogodka? PO-RA-ZNO! BEDA!!!! PODEN!!!!! TOTALNO SRANJE!!!!! In ravno to je glavna tema tega Gnevnika in hkrati »stična točka« slovenske sprave. Termin je: »Slovenska kultura«. Besedna zveza ne pove le, da je to kultura, ki se udejanja v državi Sloveniji, pač pa je v našem primeru tudi svojevrsten žanr, da ne rečem, da predstavlja samo bistvo »slovenskega nacionalnega karakterja«.
Na proslavi se je po J.J.-evem govoru zgodilo ene 5 glasbenih točk, ki so bile povezane z brano besedo iz slovenske kulturne preteklosti. Ne samo da so bile te dogodku neprimerno izbrane, bile so vse tisto, kar bi še slehernik potreboval, da se J.J.-ev morbidni in mukotrpni govor dodobra vžge v srca »razcepljene« Slovenije.
Vsi nastopajoči (razen Anike Horvat) so bili oblečeni kot jebeni pogrebniki... V črno! Ko sem videl nastop Nuše Derende, mi je na glas ušla pripomba: »Če bo šlo tako naprej, bodo prireditev končali s Kekčevo pesmijo!«. Pesem je bila dolgočasna, trpeča, dolga, počasna in patetična. Po njej je voditeljica preko nekega, znova jako patetičnega, verza od pesnika Gregorčiča naredila kao most in že je sledila pesem »slovenskega naroda sin«. Emmm... Smo ob tabornem ognju med skavti, al kaj???? In ta je bila odpeta spet s tako vznesenostjo, da me je zgaga prav dobro popekla. Sledil je beden verz, ki kakor že prej, ni imel popolnoma nobene veze z rdečjo nitjo proslave (no..., to niti ni tako čudno, saj rdeče niti proslava itak sploh ni imela), niti s predhodnim komadom, niti z veliko muko pričakujočim naslednjim komadom. Sploh je bil izven konteksta, kakor tisti prej in vsi tisti po njem. Vseboval je socialno-realistične floskule naših priznanih pesnikov (in pisateljev), v katerih Slovenci kot vedno trpinčeni narod znova in znova najdemo tak ali drugačen razlog, da nam je v trpljenju kao kul. Tako kot Ketteju... Ali pa Murnu... Ali pa Cankarju, če sem zelo odkrit, da ne rečem še kakšne o Francetu... Saj vemo, ne... »Ni mi mar bolečin, z njimi živim, sem slovenskega naroda sin...«. Fajn, ne?
No potem je težil še Jan Plestenjak s svojim komadom »moja ljubica«. Izzvenel je kot kakšen slovenski izseljenec v Argentini, ki se mu toži po svojem bivšem »dekletu«, ki jo v komadu metaforično predstavlja Slovenija. Dečko se skrega z dekletom, a je za to ne krivi. Življenje pač, jebiga, ne? Al kaj? Pa spet patetičen »most« in že je tu Šifrer v črnem (s črno-belo mornarsko majico spodaj) s komadom »za prijatelje«... Oz. se mi zdi, da je bila prej še Anika »edina svetla« Horvat s pravtako srce-parajučim komadkom. Muka bi bila že težko večja, če ne bi nek pevec blodil o zvonovih, ki čakajo pod vrhovi in jok in stok in joj, kolk nam je bed u lajfu. In že je bil tu gran finale!!!!! Otroški pevski zbor s solistom, ki je bil oblečen popolnoma v pogrebno črno, odpoje KEKČEVO PESEM!!!!!!!!!!!!!! HALO????????? Okej... To je pa popolna ironija, če se protagonsti svoje stvaritve dejansko ne zavedajo, ali še huje, skrajni cinizem, če se tega zavedajo. Kdo je zdaj Kekec???? In kaj že Kekec v slengu v večini primerov pomeni? Je to slika, ki si je želimo kot Slovenci? Smo morbidne, vedno trpinčene mone ali pa loleki, ki se niti ne zavedajo kaj počno? JA! Na žalost smo v veliko primerih prav to! Bečki konjušari! Tisti redki posamezniki, ki slovensko kulturo (pa dajmo si biti na jasnem... Pod »Slovensko kulturo« mislim tudi pop kulturo, alternativno kulturo in vse ostalo vmes, preko in čez) držijo nad depresijo, pa so spregledani ali hitro institucionalizirani.
In zakaj je tako? Ker poveličujemo vsebine slovenskih kulturnikov iz preteklosti, ki so bili za čase še kako aktualni, v sedanjosti pa lahko v napačnih kontekstih in/ali izpeljavah izpadejo patetično in prav nič motivacijsko. In sedaj »keč«!!!! To je naša stična točka... Ne glede na politično desnico, levico, sredino, ljudsko, demokratsko, socialno, nacionalno stranko ipd, partizane, belogardiste, komuniste ipd. "CANKAR JE CAR!" in "NIŠTA PROTIF IVANA!", če si levi ali desni!!!! Ampak namesto da bi iskali skupne ustvarjalne poti z zopet pridobljenimi prijatelji, se raje šlepamo na prvo prijateljstvo z njimi, ali pa na konfliktu med tem, ko nismo bili prijatelji.
Ostajamo v času, hkrati pa bomo vodili EU...
Thursday, December 06, 2007
Novica dneva
Včeraj sem se ravno ob 21-ih čuknil na kavč in si prižgal BBC... Šta ima v svetu... BREAKING NEWS! FAK! O, FAK!!!! Sidrni človek zaskrbljeno preleteva zadnji pildek, ki so mu ga podali. Čisto svež, še od printerja topel listek! FAAAK!
»There has been a shooting in Nebraska...«
Eeeeeeeeem...., jaaaaaaa?
»Some shots were heard... There is police everywhere... We are trying to find out what's going on....«
Prosim?
»We don't know yet how many gunmen are there...«
A to je »BREAKING NEWS«?????
No, na BBC so si vzeli čas in razložili vse česar NE vedo. Moja prva ocena: Nekemu EMO najstniku je dojadilo, ker so ga v šoli zafrkavali zaradi frizure in, ker ga je pustila punca.
Ampak to sploh ni bistveno... Mislim, da se v svetu dogaja vse kaj pomembnejšega od nekega klinca, ki se mu je zmešalo (kar je sploh v Ameriki že skoraj folklora). Skratka, bil sem ne malo razočaran, saj je BBC zame od nekdaj pojem korektnega novičarstva. In potem ti usekajo z neko novico, ki je primerna kvečjemu za Slovenske Novice ali za Direkt. Tik pod novico »Pijan s sekiro nad ženo« ter pripisom »France si je nato od žalosti sodil sam«. Okej. Votever.
Pa uletim zjutraj na šiht in sčekiram BBC.com (poleg Dnevnika rutinsko jutranje branje). Prva novica:
»US teen gunman wanter fame«
Okej, votafak????? Še vedno je klinac, ki je šicnil nekaj ljudi prva zgodba?????? ZAKAJ?
Pa jebenti, valjda se je v 12 urah zgodilo še kaj drugega... Pa tolk ljudi gre v Iraku vsake pol ure... Koliko jih gre pa brazilskih slumih ali v Afriki pa niti prešteti ne moremo... Zakaj hudiča je to, da gre nek disiluzioniran ameriški EMO streljat ljudi tako zelo pomembno???? Skratka na ta račun je BBC izgubil nekaj spoštovanja, ki ga imam do te televizije.
Le zakaj v Evropi tega ni (okej, minus manjši »incidenti« vsake toliko let ... Npr. nekemu Švabu se je scufalo pred ene pol leta)? Zato, ker niti najstniki, niti odrasli civilisti načeloma (in po zakonu, seveda) nimajo dostopa do orožja. Okej, sej ne da ne improviziramo... (»S sekiro nad učiteljico«, »Z rjasto grebljico po ženinem hrbtu«, »Obisk urgence zaradi vboda z ražnjičem«, »2x ga je povozil do smrti«, ipd.), ameriška mularija pa ti uleti z atijevim šmajserjem, magnumom in tremi bombami, njegov prijatelj pa ima uzi in dve dedkovi šibrovki. In kaj je pred kratkim storil moj dobri prijatelj, gospod George Bush mlajši? Bedak ni podaljšal moratorija na prodajo jurišnih brzostrelk (takih, ko jih npr. uporabljajo ameriški »mirovniki« v Iraku). Torej si lahko zdaj vsak 16 letni mulc našpara za eno oreng flinto in gre pobit par sošolcev, ker so mu rekli da ma grdo frizuro in, da občujejo z njegovo mamo. Way to go, Georgy-boy!
»There has been a shooting in Nebraska...«
Eeeeeeeeem...., jaaaaaaa?
»Some shots were heard... There is police everywhere... We are trying to find out what's going on....«
Prosim?
»We don't know yet how many gunmen are there...«
A to je »BREAKING NEWS«?????
No, na BBC so si vzeli čas in razložili vse česar NE vedo. Moja prva ocena: Nekemu EMO najstniku je dojadilo, ker so ga v šoli zafrkavali zaradi frizure in, ker ga je pustila punca.
Ampak to sploh ni bistveno... Mislim, da se v svetu dogaja vse kaj pomembnejšega od nekega klinca, ki se mu je zmešalo (kar je sploh v Ameriki že skoraj folklora). Skratka, bil sem ne malo razočaran, saj je BBC zame od nekdaj pojem korektnega novičarstva. In potem ti usekajo z neko novico, ki je primerna kvečjemu za Slovenske Novice ali za Direkt. Tik pod novico »Pijan s sekiro nad ženo« ter pripisom »France si je nato od žalosti sodil sam«. Okej. Votever.
Pa uletim zjutraj na šiht in sčekiram BBC.com (poleg Dnevnika rutinsko jutranje branje). Prva novica:
»US teen gunman wanter fame«
Okej, votafak????? Še vedno je klinac, ki je šicnil nekaj ljudi prva zgodba?????? ZAKAJ?
Pa jebenti, valjda se je v 12 urah zgodilo še kaj drugega... Pa tolk ljudi gre v Iraku vsake pol ure... Koliko jih gre pa brazilskih slumih ali v Afriki pa niti prešteti ne moremo... Zakaj hudiča je to, da gre nek disiluzioniran ameriški EMO streljat ljudi tako zelo pomembno???? Skratka na ta račun je BBC izgubil nekaj spoštovanja, ki ga imam do te televizije.
Le zakaj v Evropi tega ni (okej, minus manjši »incidenti« vsake toliko let ... Npr. nekemu Švabu se je scufalo pred ene pol leta)? Zato, ker niti najstniki, niti odrasli civilisti načeloma (in po zakonu, seveda) nimajo dostopa do orožja. Okej, sej ne da ne improviziramo... (»S sekiro nad učiteljico«, »Z rjasto grebljico po ženinem hrbtu«, »Obisk urgence zaradi vboda z ražnjičem«, »2x ga je povozil do smrti«, ipd.), ameriška mularija pa ti uleti z atijevim šmajserjem, magnumom in tremi bombami, njegov prijatelj pa ima uzi in dve dedkovi šibrovki. In kaj je pred kratkim storil moj dobri prijatelj, gospod George Bush mlajši? Bedak ni podaljšal moratorija na prodajo jurišnih brzostrelk (takih, ko jih npr. uporabljajo ameriški »mirovniki« v Iraku). Torej si lahko zdaj vsak 16 letni mulc našpara za eno oreng flinto in gre pobit par sošolcev, ker so mu rekli da ma grdo frizuro in, da občujejo z njegovo mamo. Way to go, Georgy-boy!
Subscribe to:
Posts (Atom)
