Kruta igra matere Narave 

Neoprimitivizem

Recite temu »narodni karakter«, »narodna kultura«, »narodni vedenjski vzorci« ali »narodno stanje duha« (v tem gnevniku bom uporabljal slednji izraz), različno imenovanje le-tega ne spremeni dejstva, da je v slovenskem prostoru ta v riti in, da postaja iz leta v leto bolj pomilovanja vredno (torej da leze proti dvanajsterniku)…Zjutraj na poti v službo mi je kri prav zaradi »narodnega stanja duha« dodobra zavrela…Namreč, zavijal sem s Šmartinske ceste na Kajuhovo, z nasprotne smeri pa sta uletela dva debilčka in me mirno izsilila preko dvopasovne Šmartinke. Seveda sem se usedel na hupo in z gestikulacijo povprašal voznika, češ, kaj hudiča počne…Bedak ni niti pogledal proti meni, čeprav je cviknil in stopil po bremzi…Potem pa je takoj pohodil gas, za njim pa je vajo ponovil še en debilček, za katerega sem spet uporabil hupo, a je tudi ta ignoriral svet okoli sebe in pohodil plin.

Če pustim njun zatekli ego in ignoranco cestnih predpisov ob strani, me preseneča še nekaj…Oba sta imela avtomobila v velikosti Fiata Punto, ali Renault Clia, jaz pa sem sedel za volanom Citroenove Xsare karavan. Poleg tega pa sta onadva zavijala in izpostavljala bok…Zanimivo se mi zdi, kako malo ti debilčki cenijo lastno zdravje…Če bi jaz vztrajal pri svoji prednosti, bi prvega nabasal kot pri norcih, pri tem, da bi se meni odprl airbag, poba v avtu, ki bi bil nabasan z bočne strani, pa bi s svojo trmasto čuturo kresnil neposredno v šajbo na levih vratih in si dodobra razčesnil črepinjo, pri tem pa njegov frontalni airbag ne bi igral popolnoma nobene varnostne vloge…V najboljšem primeru (če bi trčila z minimalno hitrostjo in utrpela le gmotno škodo) pa bi oba imela neznanske probleme s čakanjem policije med jutranjo prometno konico, policijsko administracijo, zavarovalnicami, avtomobilskimi servisi ipd. (sploh bedak, ki je izsiljeval), meni pa bi živci spet izvajali skupinske samomore. In to vse zaradi parih sekund prednosti…Zakaj? Ker so zadnje čase Slovenci čedalje večji idioti (sebe seveda ne bom štel v to skupino - vsaj ne v tem primeru), ker imajo polna jajca za vse drugo, razen za večanje natalitete in, ker je njihovo »narodno stanje duha« totalno zavoženo, sploh pa po uvozu liberal-kapitalistične demokracije…In v čem je razlika med Slovenci z veliko in Slovenci z malo denarja? V tem, da bi me v primeru Slovenca z veliko denarja izsilil kakšen trikrat prevelik džip, kateremu bi se popolnoma jebalo, če bi se mu s svojim karavanom zataknil pod podvozje, ko bi me vehementno izsilil…

Povprečen srboriti Slovenček na liberal-kapitalističnem egotripu (individualec z več denarja kot ga ima njegov sosed), ki zase misli, da je božji dar svoji mamici, pri kateri živi še v svojih tridesetih zato, da mu kuha, lika, pere in zganja tipično trpečo cankarjansko mati, ne bo nikoli priznal, da se je zmotil (saj je za mamico nezmotljiv) in bo iskal zmago tudi v svojem očitnem porazu. Namreč zgodi se, da tudi jaz v prometu kdaj zašuštram in takrat v opravičilo pomaham vozniku, če sem ga izsilil ali mu drugače povzročil težave. Zanimivo je, da ljudje ne popenijo, če se jim opravičiš…Tudi jaz bi z veliko manj gneva požrl marsikakšen izpad naših vrlih voznikov, če bi se ti zanje kdaj pa kdaj opravičili… , a je to na slovenskih cestah takšna redkost, kot je sneg v Sahari ali zadovoljna kamela na Arktiki, da o čričku, ki govori svahili niti ne govorim. Včasih se res sprašujem, kakšen učinek ima na arogantneže, ki jim za sočloveka ne bi moglo biti bolj vseeno, fizična kazen…Namreč z jutranjim izsiljevanjem na cesti je bedak popolnoma po nepotrebnem izzival prometno nesrečo, ki bi utegnila imeti neprijetne posledice za veliko ljudi, ne samo zanj…Zanima me, kolikokrat bi ta bedak ponovil svoje izsiljevanje (prepričan sem, da tega ni storil ne prvič, ne zadnjič), ko bi ga v nekem takem primeru nek jezen voznik (ki je bil izsiljen in je komaj ubežal poslabšanju svojega zdravja) zvlekel iz avta in ga ene dvakrat oreng okrog ušes...Jaz nikakor nisem človek, ki bi »svojo pravico« uveljavljal na tak način, saj sem prelepo vzgojen in se mi jebe za slovenske cankarjanske social-realistične klasike kot so »Hlapec Jernej«, priznam pa, da bi me zanimali empirični učinki takšnih primerov.

In od kod izvira tako beden nivo »slovenskega stanja duha«? Bolestna posvojitev liberal-kapitalističnih korporativističnih "non plus ultra" pridobitniških načel je gotovo en od razlogov, drugi pa je tudi geografski faktor…Živimo namreč na precej rodovitni zemlji, kjer nas narava skozi tisočletja ni bistveno morila in posledično izobraževala…Zakaj imajo skandinavske države tako velik socialni čut in zakaj je npr. na Finskem stopnja nepotizma zanemarljivo majhna? Zato, ker sicer ne bi preživeli…Kar predstavljajte si, da bi nekje v zgodovini sredi divje zime postal poglavar nekega švedskega plemena nesposobni in bebavi sin ostarelega poglavarja…Vas bi pomrla od lakote…Pri nas pa nikoli ni bilo tako hudo in, če si štihnil svojega soseda, s tem nisi izgubil hudo potrebnega partnerja za nevaren lov na mamuta kot v Skandinaviji, pač pa si pridobil še sosedovo kolišče, polno bobrovih kož.

Zadnje čase se ljudje najraje sploh ne bi družili med seboj, če ob tem ne bi imeli koristi od drugega,…In potem slišim: »Le zakaj bi se družil s človekom, od katerega nič nimam ali nič ne dobim?« Ljudje smo v osnovi družabna bitja in ne arogantno pridobitniški egocentrični in egoistični laissez-faire individualisti, ki jim ni mar za nikogar, razen za svojo rit in tisti, ki vseeno tako razmišljajo, niso vredni drugega kot bežnega pomilovanja in trajne pozabe…

Afriški rez 

Geostrateške tretje države

Retorična vprašanja: Kaj ima Irak? Nafto! In to drugo največjo zalogo nafte na svetu! Hura! Udri po sovragu! Kaj ima Iran? Nafto! Četrti največji bazen nafte na svetu! “Em…, dajmo ga najprej oslabiti z gospodarskimi sankcijami pod pokroviteljstvom Združenih narodov (ki jih po prstih tepežka Amerika) in ga potem čez ene 5 do 10 let zjebat z vodenimi raketami, ki povzročajo le minimalno kolateralno škodo, poskusiti uveljaviti zahodni model takoimenovane demokracije, kot v Iraku, v najslabšem primeru pa le pokrasti čimveč nafte in potem stisniti, kot kmalu v Iraku…! Kaj ima Severna Koreja? Nič! Le deklarirano jedrsko orožje (kao: “Mi naj bi imeli eno nukico, dve, ki naj bi ju lahko zadegali na Južno Korejo, ali pa na New York, ko bi vsaj imeli tehnologijo medcelinskih raket, oziroma nekaj idiotskih pilotov z najhudejšimi sodobnimi bombiniki, ki naj bi, glede na nepredstavljiv totalen kolaps zahodnih obrambnih sstemov, dejansko prišli nad New York in na predpotopen način odvrgli nad Broadway-em tisto prekleto bombo…”) in niti enega omembe vrednega riževega polja! Kaj ima sudanska pokrajina Darfur? Odgovor: nič! Par divjih plemen s podporo sudanske vlade, ki kolje neko manj zaželjeno komponento človeškega življenja v omenjeni regiji in nadobudnega slovenskega predsednika, za katerega Sudanci, kaj šele "Darfurci", niti ne vedo… In kaj ima Kongo v Afriki? Nič..? Jok…, ima klinčev “koltan” in to kar 80% vse Zemeljske zaloge!!!

In kje se nahajajo te države v mednarodnem okviru…Irak je itak okupiran, njegova prihodnost pa je precej negotova (razen črpanja iraške nafte s strani ameriških korporacij po smešnih cenah in pa patetičen poskus uveljavljanja zahodnega tipa demokracije…), Iran postaja trenutni najhujši nasprotnik človeštva vobče, za Darfur se vsem (razen našemu vrlemu predsedniku…) sladko jebe, Kongo pa…Eeeee…, kje je že to? Srednja Amerika? Polinezija? Aja…, saj res…Afrika…Kje že v Afriki?

In kaj je koltan? Koltan (“kolumbit-tantalit”, če komu to kaj več pove…) je rudnina, ki je ključna surovina za baterije v GSM aparatih, prenosnih računalnikih, igralnih konzolah, jedrskih reaktorjih in računalniških čipih! HA! Nenadjebljivo zavidljiv odstotek trenutno najbolj strateške rudnine ima na razpolago torej Kongo, ta pa se zadnjih 60 let utaplja v medetničnih spopadih, vojaških pučih, nenormalni huminatirni katastrofi in popolnem jebivetrskem izkoriščanju s strani “zahodnih” držav, ki gradijo svojo “dobrobit” na popolni bedi Konga!

V Kongu, ki ima okoli 60 milijonov prebivalcev, vsak mesec umre 38.000 ljudi več, kot bi jih v normalnih razmerah…in to za ozdravljivimi boleznimi…Stopnja smrtnosti je v Kongu za 40% višja kot v drugih državah podsaharske Afrike (ki je na splošno glede smrtnosti itak na prvem mestu…), najhuje pa je na vzhodu države, kjer je stopnja smrtnosti za 93% odstotkov višja kot v podsaharski Afriki. V državi, ki je velika kot cela zahodna Evropa umirajo ljudje zaradi nečiste vode, pomanjkanja primitivnih cepiv, primernega zdravljenja malarije, mrzlice ter črevesnih in dihalnih vnetij…zaradi navedenih bolezni umre vsako minuto ena oseba ("In your face, AIDS!")…Oboroženi spopadi so neposredno krivi LE za vsako tretjo smrt v državi…

Ne bom se spuščal v tiransko zgodovino Konga (nekoč imenovanega tudi “Zaire”, kjer se je odvil zgodovinski “Rumble in the Jungle” med “rehabilitiranim” Muhamed Alijem in branilcem tedanjega naslova svetovnega težkokategornika, Georgom Formanom, ki je zaradi obupnega poraza za lep čas zapadel v akutno depresijo in na koncu svoje ime prodal cerkvenemu življenju (postal je klinčev pastor) in pa oglaševanju družinskih žarov za vsak ameriški vrt!)…Namreč od leta 1482 je bil tedanji Kongo vir suženjskega dela in raznih surovin, od leta 1885 do 1908 je bil v lasti belgijskega kralja Leopolda II. (ki naj bi pomoril par milijonov tedanjih prebivalcev Konga), med hladno vojno pa je bil na strani zahoda, oziroma Amerike, za katero je deloval dolgoletni diktator “Mobutu Sese Seko” (vladal z jekleno pestjo od druge polovice ’60 let 20. stoletja pa do leta 1997).

Ne zastopim pa, da gre sedanjemu Kongu, s svojimi 80 odstotki svetovne zaloge koltana (ki je očitno ena ključnih sodobnih surovin…) dandanes tako zelo slabo! Okej…Tudi Savdska Arabija je pod močnim ameriškim vplivom (pretežno zaradi kolaborativne drže savdskega dvora napram katerikoli ameriški vladi od druge svetovne vojne naprej…), toda glede na navečje zaloge nafte na svetu se vseeno ne obnaša tako nebogljeno do svetovnega policaja, niti Venezuela s Hugom Chavesom še zdaleč ne poklekne pod ameriško represijo, ker imajo pač peti največji naftni bazen na svetu in s tem ni heca...Bližnjevzhodne države bi lahko z naftnim embargom dale misliti zahodnim družbam (kot so to tudi storile v ’70 letih prejšnjega stoletja). Toda ne glede na to, te države znotraj sebe niso niti približno tako bedne kot je Kongo…Tudi Kongo bi lahko izsiljeval svetovno proizvodnjo sodobne elektronike s svojimi zalogami koltana…Ne samo, da Kongo tega ne počne…Kongo to počne očitno samo za osebne dobičke aktualne državne oblasti, družba pa propada, kot bi se pisalo 13. stoletje v Evropi v času kuge!

Navijam za južnoameriško poloblo, v kateri se pojavljajo disidentski elementi vladanja, ki zahodnemu svetu ne omogočajo več popolnega izkoriščanja naravnih virov po bagatelnih kolonialnih cenah…Isto bi si želel za Afriko, ki pa trenutno ni južni Ameriki niti do gležnjev…Afrika je vse od druge svetovne vojne naprej uvoznica n-tih različnih humanitarnih in človekoljubnih akcij, ki v glavnem ublažijo trpljenje le odstotku promila afriškim prebivalcem na leto, noben pa ne namenja pozornosti skorumpiranim afriškim trinožnim “voditeljem”, ki si neumorno tlačijo denar Združenih Narodov in ostalih humanitarnih prispevkarjev v lasten žep, oziroma na švicarske račune za lastna deževna leta!

Dokler so afriški voditelji držav, ki imajo še vedno ogromno neizčrpanih rudnih in naravnih bogastev, upogljivi in skorumpirani do skrajnosti, se zahodu ni bati primankljaja poceni ključnih surovin za sodobne tehnologije…Afrika kljub 500 letnemu izkoriščanju še zdaleč ni prazna in neuporabna…Le njeni prebivalci so očitno nekoliko odveč….zato pa jih praktično vsi zalagajo z zastarim orožjem in upajo, da se bo Afrika sama počistila…

Damned if you do, damned if you don't! 

Veliko Janševo

V službo se vozim v Grosuplje…V epicenter trenutne slovenske biti, trdnjavo Slovenske demokratske stranke…Premierov brlog…Oglaševalska agencija v kateri delam ima prostore v “Logo hiši” (firma Logo ima 3 bencinske postaje in je, se mi zdi, edina “majhna” firma poleg velikih dobavnikov goriva v Sloveniji. Je mogoče še kakšen privatnik, ki dila z benzom?). Zraven “Logo hiše” stoji ena od Logovih bencinskih in ob njo se stiska bifejček. V ta bifejček se steka ogromno obrtničkov in podjetničkov, ki delujejo v tej izven-ljubljanski, zahodno-dolenjski, malo-podjetniški gospodarski meki.

Prav nič nenavadnega ni, da se pred bifejček pritegne ogromna Audijeva ladja, ki se popolnoma nonšalatno parkira vsepovprek in zaparkira pol parkirišča. Vrata se odpro in notranjost razkrije zapacano delovno obleko na petdesetletnem obrtniku zanemarjenega videza, ki pusti pol zadnje malarske roke na črnih leder zicih, ko zapusti svojega nekaj deset milijonov vrednega jeklenega kita na štirih kolesih. Z groznim smradom po švicu in posebni salami še bolj potrdi svojo prisotnost, ko dahne skozi vhodna vrata, prepih pa pomaga, da se njegova prisotnost razleze po barčku. Med na pol invalidnem kravsljanjem proti priljubljenemu barskemu stolčku ob šanku se možakarjeva levica žmohtno zamoti z lastnikovo zadnjo platjo, potem pa si z isto roko obriše usta in si izza modrostnega zobu odškrtne ostanke domače klobase, ki je že ustvarila zavidljivo kulturo med razpokami v sklenini. Z veliko muko odloži pravkar prispeli mrož svoj vamp med hrbtenico in šank, medtem pa v ozadju Atomik Harmonik veselo žagajo svojo brizgalno brizgo. Kelnerci niti pomigne ne, niti je ne pogleda…Nefokusirano zre tjavdan. Ker je obrtnik stalna stranka mu kelnerca rutinsko pristavi eno laško pa glaž. V roko obrtnik vzame “Direkt” in ga preleti, potem pravtako rutinsko, v slabi minuti stisne svojega pivaka in z razbrazdano in žuljasto šapo seže v žep. Iz njega povleče zajeten snop Cankarjev in jih razpre, da se zvok obetajočih milijonov pomeša z gnijočim vonjem kmečkega zajtrka v prebavi, ki je med tem uspešno zapolnil celoten prostor in se med tem sparil s cigaretnim dimom, ki je z nikotinsko pogodbo najel bar za 99 let. Kelnerci odtegne ubogega Prešerna, ki je bil ves čas stisnjen med zajebanimi social-realističnimi Cankarji s svojimi kajzerskimi brki, namočenimi v mamino kavo. Kelnerca poračuna in možakar s šlampastim lopatastim gibom desnice pobriše drobiž s šanka, nato pa krampasto zapusti bife, se sesede v svojo Audijevo kravo in se odtrocka neznano kam.

Nedvomno vas zanima, kaj je imel mož v prtjažniku, kakšne barve oči je imel in koliko porabe ima njegov Audi…Toda pravo vprašanje je: Kaj je mož našel zanimivega v Direktu.

Direkt je celo stran namenil bivši poslanki Slovenske nacionalne stranke in bivši ljubimki Zmaga Jelinčiča ter sedanji članici Janševe SDS, Polonci Dobrajc in njenemu hišnemu ljubljenčku. Namreč v šestih velikih fotografijah je Direkt dokumentiral, kako Dobrajčeva pobira iztrebke ravno olajšanega hišnega ljubljenca. Kakšna sramota! Polonca Dobrajc pobira drek! Fej! Toda kaj je hec…Če Polonca ne bi pobirala pasjih iztrebkov za svojim psom, bi pravtako pristala v Direktu, oziroma bi ji namenili še kakšno fotografijo več o tem, kako ne pobira dreka - “Damned if you do, damned if you don’t!” Drek pa je prava metafora za trenutno vladajočo garnituro, ki je s pomočjo svojega zvestega volilnega telesa, katerega seštevek inteligenčnih kvocientov ne presega nadmorske višine atola Bikini po atomskem poskusu, prišla na oblast in sedaj z infantilnimi vodstvenimi strategijami v stilu Direktovih (ne)člankov vodi Slovenijo v p**** materino!

Naj živijo ultrasugestibilni idioti s preveč denarja, kretenski rumeni tisk in slovenski turbofolk!

Slovenski kvartet za Irak 

Uncle Sam wants us...

Najprej sem se nameraval razpisati o novem nadaljevanju iranske jedrske zgodbice, čedalje večji angažiranosti našega ljubega predsednika republike in o zakomiranem Izraelu, toda potem je izbila novica, da bo Slovenija poslala v Irak štiri častnike. Ti častniki naj bi v bagdadski »zeleni coni« pol leta, z možnostjo podaljšanja (kar bo Slovenijo skupaj koštalo okoli 60 milijončkov), vežbali nastajajočo iraško vojsko. Odločitev je padla, opozicija je upravičeno užaljena, saj se vlada ni potrudila niti, da bi z odločitvijo seznanila državni zbor, vlada pa se arogantno vede in ne zastopi zakaj so sedaj vsi tako zelo presenečeni. Vrli premier Janša se okoli pošiljanja soldatov v Irak sploh še ni pojavil pred mediji in vsaj poskusil razložiti narodu, zakaj je takšna kretenska poteza tako zelo potrebna. V ogenj je poslal retardiranega in nesposobnega obrambnega ministra, večkratnega »padalca« in zmeneta, Kahla Ehjavca, ki me s svojim pohrkovanjem, tupim pogledom u prazno in trajno frizuro spravlja v tako ludilo, da bi ga z veseljem oblekel v vojaško suknjo in ga kot izvidnika poslal v Faludžo.

Koalicijski partnerji seveda odločitev podpirajo in zagovarjajo. V Novi Sloveniji (NSi) in Slovenski ljudski stranki (SLS) pravijo, da nikogar nikamor ne silijo in, da se bodo vojaki odpravili v Irak po lastni želji in, da tja ne bo šel nihče, ki se tako ne bo sam odločil. Najprej naj nekaj razčistimo. Soldat se nima kaj sam odločati, ali bo šel v vojno ali ne. Se torej lahko nabere nadobudna skupinica slovenskih vojačkov, ki bi se rada šla igrat na Slonokoščeno obalo in ji slovenska vlada potem to omogoči? Saj vojska ni klinčev klub ljubiteljev kriznih žarišč, kjer bi si vojaki samoiniciativno iskali »počitniške« kraje!

Beden poskus razlage je bil tudi, da Slovenija z napotitvijo vojakov le izpolnjuje svojo odgovornost do zveze N.A.T.O., kar je čisti blef, saj se je Slovenija »zavezala«, da bo sodelovala pri urjenju iračanov le v tretjih državah in ne v samem Iraku. Kahel Ehjavec pa še pravi, da se s tem dokazuje verodostojnost Slovenije kot članice N.A.T.A., kar je tudi eno navadno sranje, saj Slovenija izkazuje t.i. »verodostojnost« že s tem, da ima vojake v Bosni (96), na Kosovu (94) in v Afganistanu (58) v okvirjih Natovih misij. In glejte no, kaj je nekoč nepremišljeno bleknil bedak Kahel Ehjavec . Logična posledica vladne odločitve bi morala za Kahla torej biti takojšnji odstop z mesta obrambnega ministra. Pa mislite, da se bo to zgodilo? Seveda ne, ko pa je Kahel tako fejst fant! Drugi padalec, slavni literat, intelektualec, mislec, ubermensch in včasih slovenski zunanji minister, Dr. Dimitrij Rupel je pred slabim letom pravtako nepremišljeno prikotalil, da: »Slovenija ne sodeluje v koaliciji za Irak, ne pošilja vojakov v Irak in ne namerava pošiljati vojakov v Irak«. Ljudstvo mu je očitno že odpustilo solerski podpis Vilenske deklaracije, tako da zdaj ne bo najbrž nič drugače. In naš vedno bolj angažirani predsednik republike je dejal: »...v trenutnih razmerah je prav, da Slovenija sodeluje v Iraku«. Zadnje čase se dogaja, da ko preljubi prezident odpre usta, zine kakšno abotno bedarijo, ki v najboljšem primeru služi le za mešanje že tako smrdečega govna, pa najsi gre za debilne ocene kosovskega vprašanja ali svetovljansko retorično opozarjanje Združenih narodov, Lanca Armstronga, Madonne in Bona Voxa na katastrofalne razmere v Sudanskem Darfurju.

In kaj bodo štirje slovenski vojaki bistveno spremenili na bolje v Iraku? Ama baš nič...Gre za simbolično sodelovanje, ki je tako zelo popolnoma odveč, da o stvarnem sodelovanju sploh nima smisla zgubljati besed. Niti ne gre za to, da bi bili sedaj bistveno bolj ogroženi s strani teroristov, saj tudi ti najbrž ne ločijo slovenske, srbske, ruske, slovaške, češke in nizozemske zastave, kaj šele Slovaške od Slovenije in Slavonije. Toda, če bi se slučajno zgodilo, da samo en član slovenske družbe najebe zaradi naše vpletenosti v iraško zgodbo, bi morala vladajoča garnitura takoj v keho (da ne rečem pred strelski vod).

"The green zone" 

Skandinavski zgled

Jeseni sem bil pameten, češ kako lahko je parkirati v Grosuplju…Danes pa se grizem v jezik in se prepričujem, da ga naslednjič raje držim za dominami. Firma v kateri delam ima prostore nad OMV gasštelo pri motelu Grosuplje, oz. pri »Kongu«, gasštela pa ima tudi priročen kafič, kamor se zlivajo vsi okoliški obrtniki. Vsi pa imajo velike avtomobile…Če že nimajo ogromnih Mercedezov, SUV-ov ali novih Audijev A6, pa se pripeljejo s službenim vozili, kot so tovornjaki do 3500 kg, dvojni šleparji, dolgoprogaški tovornjaki, trojni šleparji, dolgi kombiji ipd.

No, danes sem moral narediti skoraj 10 krogov okoli gasštele, da sem si našel parkirno mesto…Do Grosupelj sem potreboval 15 minut, naslednjih 10 pa sem iskal parkirni prostor…V mesto malo pred in med prazniki sploh nisem šel z avtom, ker bi to pomenilo kolektivni samomor mojih že tako nervoznih ganglijev!

Potem pa sem danes prebral članek, v katerem je pisalo, da je Stockholm uvedel poskusno zaračunavanje »davka« za vstop v mesto. Sedem mesecev bodo vozniki plačevali podnevi za vsak vstop in izstop iz mesta od 10 do 20 švedskih kron (med 1 in 2 euroma). Stockholm je tako postalo po Londonu, Oslu in Singapurju četrto mesto, ki je uvedlo takšen režim. Švedi sicer penijo in le en od treh anketirancev podpira ta prometni špas, ki bo trajal do 31. julija, ko se bodo prebivalci Stockholma na referendumu odločili o prihodnosti preskusne prometne ureditve.

Preskus omenjenega prometnega režima najbolj oštro zagovarja stranka zelenih, ki je v zameno za njegovo uvedbo podprla manjšinsko socialdemokratsko vlado, švedska avtomobilska industrija pa je preskus označila za »…nasilen napad na demokracijo!«. Denar, ki se bo nabiral od »avtomobilskega davka« naj bi bil porabljen za vzdrževanje in nadgradnjo javnega prevoza.

Stockholm ima le 760.000 prebivalcev, toda po njegovih cestah se vsak dan pretaka okoli pol milijona avtomobilov. Namen novega prometnega režima je zmanjšanje prometa v Stockholmu za 15 %...Že prvi dan preskusnega prometnega režima, je bil promet manjši za 16%.

Priznam pa, da je težko primerjati Stockholm z Ljubljano, saj bi narod ob uvedbi takšnega »preskusa« pri nas pobudalil in tožil mestno občino, v katero bi se pripeljal kar s svojimi SUV-i. A to bi bila mala malica v primerjavi s težavami, ki bi ga doživel Ljubljanski potniški promet s svojimi avtobusi, ki še zdaleč niso sposobni prevzeti bremena v kolikor bi ljudje dejansko pustili svoje avtomobile doma in se v mesto odpeljali z avtobusi…Še enkrat zajamram: »Oh, oh,…le zakaj nimamo več tramvaja, ki bi bil popolnoma zadosten za prevoze po mestnem jedru in bi zaradi njega lahko porazdelili avtobuse na druge linije, ki ne peljejo skozi mesto ali celo uvedli nekaj novih, ki jih akutno primanjkuje…

Ama nije ovo Švedska, brate….