Fiat lux …

... je rekel „bog“ in bila je luč. Nato pa se, ko pade noč, malce ozrite po okolju v katerem živite. Slovenija je posejana s „svetilniki“. Osvetljena so mesta, vasi in sleherni slovenski griček s cerkvico. Po svetlobnem onesnaženju smo v Evropi takoj za Belgijo, ki osvetljuje celo svoje avtoceste. Moram pa priznati, da se mi zdi osvetljevanje avtocest veliko bolj smiselno kot osvetljevanje državnih objektov, kulturnih stavb, spomenikov ali cerkva. V Sloveniji naj bi bilo osvetljenih cca. 9000 spomenikov (sem sodijo državniške in umetniške stavbe, spomeniki in pa tudi okoli 2500 cerkva). Zakaj, hudiča, so osvetljene cerkve? Verniki vedo kje so njihovi sakralni objekti, vedo pa tudi, da ti praviloma ponoči ne obratujejo. Jih morda obsijana cerkev opominja h kateri veri sodijo? Da ne bi slučajno ponoči pozabili in se naslednjega jutra odpravili v napačen verski hram? Dvomim. In nato ti prileti še “papeževa bula”, ki nadgradi seznam grehov, oz. z novimi zapovedmi vzdržuje stik s časom. Tako naj bi bil en izmed novih grehov tudi “onesnaževanje okolja”. Hipokrizija na kvadrat. Tudi svetlobno onesnaževanje je onesnaževanje okolja. Ekscesno moti sleherno floro in favno in je energijsko dekadentno potratno.

Ne verjamem v nobeno institucionalizirano vero. Se mi je pa že pred časom porodila ideja za družbeno kritičen oglas na temo svetlobnega onesnaževanja, ki je z vero neposredno povezana in nam ponuja filozofski razmislek:

Svetloba je že od nekdaj nekaj svetega. Ja, dragi moji institucionalizirani verniki, celo poganskemu pračloveku je svetloba izzvala širok nasmešek. Taka ali drugačna ga je grela, mu kazala pot in veselil se je, ker se je lahko najedel tistega, kar je z njeno pomočjo pridelal ali ulovil ter na koncu spekel.

Pa recimo, da je „bog“ res rekel: „Naj bo luč!“ in, da se je luč na njegov ukaz dejansko udejanjila. Je mar s tem namignil, da morajo njegovi „tozemski“ posredniki osvetliti njegove hrame? Dvomim. In če še poglobimo teološko razpravo: „Kaj pravzaprav je „božja“ luč?“. Je to umetna razsvetljava, ki smo jo, z „njegovo“ pomočjo kajpak, elaborirali do obisti, ali je to stvarstvo, ki se razprostira nad nami in, ki ga zaradi ekscesne svetlobne onesnaženosti več ne vidimo? Kdaj in kje ste v Sloveniji zadnjič videli Mlečno cesto? Se sploh še spomnite, kako izgleda
z zvezdami posejano nebo?