Tuesday, September 11, 2007
Praslovan Travels
Slovenski poet Zoran Predin v enem svojih komadov poje o »praslovanu«. Sprašuje se, kdo ga je naučil plavati, da je preplaval tisto rusko reko in se v naših krajih naselil. Pred kratkim so pri manj priljudni sestri Potočke Zijalke (torej pri Potočki Molčečki) našli komaj vidne krace na 1400 let starem glinenem pepelniku, ki pričajo o čisto drugačni usodi omenjenega »praslovana«. Gre za krajši ep, s klasičnim socialno realističnim pridihom trpeče, čeprav pra, slovanske duše.
Večini praslovanom je bilo njihovo domovanje sila duhamorno. Sploh je trpela planinska sekcija »Ortopraslovan«, saj v ruskih stepah niso našli dovolj visokih izzivov za svoj vikendaški hobi. Zato je kaj kmalu planinska zveza zamrla, ker se je večina članov raje včlanila v bolj aktivne klube kot so »Pramuhar«, »Praribohvat« in »Praplivač!«. Ravno v slednjem je vzniknila zvezda praslovanskega plavanja. Praslovan Rado si je z ekstremnim plavanjem v bližnjih mlakah, člobodrah, minibarjih in podobnih stoječih mlakužah prislužil vzdevek »Tolsti Som« (mnogi sodobni zgodovinarji ga imajo za neposrednega prednika Martina Strela). In prav k njemu so se ozirali mnogi obupani obrazi vrlih praslovanov, ki jim je ruska stepa že prekleto presedla. Klika osemnajstih praslovanov je skovala načrt, da se Rado s polenom, privezanim z vrvjo na obrežno vrbo žalujko, poda preko reke Dnieper. Zbor sivih starešin je dal na podvig seveda veto, toda »mladost – ludost« je preglasila stare fotre. »Tolsti Som« se je že naslednje jutro zadegal v reko. Zaradi prekratke vrvi in posledično izpuščenega polena pa ga je reka odplavila neznano kam, vsekakor pa ne na drugi breg … no … vsaj ne na tej zemljepisni širini.
Ker je bil »Tolsti Som« v prostem času šivilja in je vsa proizvodnja ribiških mrež temeljila prav na njegovih tkalskih, kvačkarskih in da, celo kleklarskih spretnostih, se je morala praktično cela vas prestrukturirati, da bi preživela. Najbolj močan »ceh« (takoj za propadlima cehoma »Praplivač« in »Praribohvat«, katerih predsedujoči in podpredsedujoči skupaj z občim zborom je bil spet slavni, zdaj odplavljeni, »Tolsti Som«) je ostal »Pradrvoseč«, s praslovanom Lipetom na mestu predsednika, obeh podpredsednikov in občega zbora pradrvosečnikov. Lipe je spretno združil plavalski stil »Tolstega Soma« in značilnosti povprečnega drevesa: Namesto da Slovan igra kos drevesa, da bi s tem preplaval reko, je to vlogo namenil drevesu. Po njegovo je torej drevo igralo drevo, da bi lahko preplavalo reko. Prvi poskusi plavajočega drevesa so uspeli. Vseh 11 debel je varno prečkalo reko in se zataknilo v obrečno podrast nasprotnega brega. Ko pa je na deblo posadil poskusnega praslovana, se je nesrečnik zaradi okrogle narave debla skotalil v ledeno reko in se najbrž pridružil »Tolstemu Somu« nekje bistveno južneje ali vsaj globlje. Tu pa je v igro vstopil ceh prakamnosekov. Njihov predstavnik za stike s praslovani, PR-ovec po imenu Kamenkoblef, je s pomočjo najnovejšega kamna izdolbel deblo in ga poimenoval »drevak«. Že naslednje jutro je Lipe uspešno prečkal Dnieper in se z družino za vedno naselil na drugem bregu reke… v panonski nižini, ki je za spoznanje bolj nagubana kot ruska stepa.
Nedavno odkritje je torej dokazalo, da praslovan ni priplaval, temveč priplutal.
Večini praslovanom je bilo njihovo domovanje sila duhamorno. Sploh je trpela planinska sekcija »Ortopraslovan«, saj v ruskih stepah niso našli dovolj visokih izzivov za svoj vikendaški hobi. Zato je kaj kmalu planinska zveza zamrla, ker se je večina članov raje včlanila v bolj aktivne klube kot so »Pramuhar«, »Praribohvat« in »Praplivač!«. Ravno v slednjem je vzniknila zvezda praslovanskega plavanja. Praslovan Rado si je z ekstremnim plavanjem v bližnjih mlakah, člobodrah, minibarjih in podobnih stoječih mlakužah prislužil vzdevek »Tolsti Som« (mnogi sodobni zgodovinarji ga imajo za neposrednega prednika Martina Strela). In prav k njemu so se ozirali mnogi obupani obrazi vrlih praslovanov, ki jim je ruska stepa že prekleto presedla. Klika osemnajstih praslovanov je skovala načrt, da se Rado s polenom, privezanim z vrvjo na obrežno vrbo žalujko, poda preko reke Dnieper. Zbor sivih starešin je dal na podvig seveda veto, toda »mladost – ludost« je preglasila stare fotre. »Tolsti Som« se je že naslednje jutro zadegal v reko. Zaradi prekratke vrvi in posledično izpuščenega polena pa ga je reka odplavila neznano kam, vsekakor pa ne na drugi breg … no … vsaj ne na tej zemljepisni širini.
Ker je bil »Tolsti Som« v prostem času šivilja in je vsa proizvodnja ribiških mrež temeljila prav na njegovih tkalskih, kvačkarskih in da, celo kleklarskih spretnostih, se je morala praktično cela vas prestrukturirati, da bi preživela. Najbolj močan »ceh« (takoj za propadlima cehoma »Praplivač« in »Praribohvat«, katerih predsedujoči in podpredsedujoči skupaj z občim zborom je bil spet slavni, zdaj odplavljeni, »Tolsti Som«) je ostal »Pradrvoseč«, s praslovanom Lipetom na mestu predsednika, obeh podpredsednikov in občega zbora pradrvosečnikov. Lipe je spretno združil plavalski stil »Tolstega Soma« in značilnosti povprečnega drevesa: Namesto da Slovan igra kos drevesa, da bi s tem preplaval reko, je to vlogo namenil drevesu. Po njegovo je torej drevo igralo drevo, da bi lahko preplavalo reko. Prvi poskusi plavajočega drevesa so uspeli. Vseh 11 debel je varno prečkalo reko in se zataknilo v obrečno podrast nasprotnega brega. Ko pa je na deblo posadil poskusnega praslovana, se je nesrečnik zaradi okrogle narave debla skotalil v ledeno reko in se najbrž pridružil »Tolstemu Somu« nekje bistveno južneje ali vsaj globlje. Tu pa je v igro vstopil ceh prakamnosekov. Njihov predstavnik za stike s praslovani, PR-ovec po imenu Kamenkoblef, je s pomočjo najnovejšega kamna izdolbel deblo in ga poimenoval »drevak«. Že naslednje jutro je Lipe uspešno prečkal Dnieper in se z družino za vedno naselil na drugem bregu reke… v panonski nižini, ki je za spoznanje bolj nagubana kot ruska stepa.
Nedavno odkritje je torej dokazalo, da praslovan ni priplaval, temveč priplutal.
Subscribe to:
Posts (Atom)
